Tokrat sem kozmetiko pogledala le iz stališča embalaže in raziskala najbolj trajnostne rešitve kozmetičnih stekleničk.
Kozmetika v embalaži iz reciklirane plastike, biorazgradljiva embalaža, steklenička z lesenim pokrovčkom, ovoj iz certificirano trajnostnega papirja … Kozmetična industrija nas v želji po pozornosti in k nakupu nagovarja tudi z embalažo. Luksuzno okrašene ali tehnološko dovršene stekleničke so odložene na smetišče zgodovine (še vedno se razkrajajo tudi na dejanskih smetiščih), saj je žaromet trendov usmerjen k okolju prijaznim embalažam. Kako trajnostne pa so te v resnici? In kam jih sploh odložiti, ko bodo odslužile svojemu dejanskemu namenu, zaščiti in hrambi kozmetične vsebine?
👉💚 Trajnostna oz. edina zares trajnostna je embalaža, ki je ni, spodaj pa so navedene boljše različice, okolju prijaznejše embalaže, ki jih posplošeno še lahko navajamo kot trajnostne embalaže.
Vodič: najbolj trajnostna kozmetična embalaža
Tako kot vsaka industrija ima tudi kozmetična vpliv na okolje s porabo virov, proizvodnjo sestavin, uporabo kemikalij, prevozom …in predvsem tudi s proizvodnjo embalaže. Ker gre za eno od osnovnih (nujnih) dobrin, če med kozmetiko prištevamo tudi izdelke za osebno higieno, se ji ne moremo povsem odpovedati. Lahko pa naredimo najbolj trajnosten korak in zmanjšamo njeno uporabo. Hkrati pa izbiramo trajnostno proizvedeno in v okolju prijaznejši embalaži.
Zakaj kozmetika sploh potrebuje embalažo?
Dejstvo je, da je najbolj trajnostna embalaža kozmetike tista, ki je ni. A v tem primeru bi neoporečna in učinkovita vsebina zdržala le krajši čas, zato je embalaža za kozmetično industrijo nuja. Hkrati omogoča manjšo uporabo konzervansov ter dolgo uporabo do zadnje kaplje. Včasih pa so same sestavine oz. formule kozmetike tiste, ki zahtevajo določen tip embalaže, ker z drugo niso skladne. ‘’Pri ustvarjanju novih izdelkov smo želeli uporabiti tubo iz reciklirane plastike, a se je pri dveh formulah izkazalo, da reagirata s tovrstno plastiko (bisabolol v kremi za roke, AHA v glikolni piling maski),‘’ je svojo odločitev o izbiri embalaže iz mešanih materialov, ki jo je težje reciklirati, obrazložila trajnostna znamka kozmetike Caudalie.
1. Zero-waste embalaža – edina embalaža kozmetike, ki je zares trajnostna
Z ‘zero waste’ kozmetiko označujemo kozmetiko brez embalaže, ki ni zapakirana v nekaj, kar bi bilo treba po uporabi odvreči. To pomeni, da so izdelki brez embalaže (včasih med zero-waste embalažo prištevamo tudi takšno, ki se lahko ponovno uporabi, razgradi na kompostu ali omogoča ponovno polnjenje). Kozmetika brez embalaže je postala priljubljena pri vseh, ki imajo radi minimalistično kozmetiko, prijazno do okolja, in ki stremijo k življenju s čim manj odpadki.
Takšna kozmetika je običajno naravna, lahko tudi ekološka, poleg tega pa so izdelki pogosto bolj koncentrirani, kar pomeni, da jih boš porabila manj in bodo trajali dlje. Tako boš tudi prihranila denar in zmanjšala svoj ogljični odtis.
V svetu obstaja veliko kozmetičnih znamk, ki ponujajo kozmetiko brez embalaže, pri nas pa so to: Lush, ZAO Makeup, Flawless, trdi šamponi 4Kids&us, Glina
💚 Trajnostni nasvet: Pri izbiri kozmetike brez embalaže bodi pozorna na način uporabe. Večkrat so izdelki namreč v drugačni, npr. trdi obliki in jih zato uporabljaš drugače kot običajne.
2. Ponovna uporaba kozmetične embalaže (reuse)
Nekatere znamke omogočajo vračilo embalaže, da jo uporabijo ponovno. Tako se embalaža vrne v obtok že po ustreznem čiščenju in sterilizaciji. Običajno je steklena in aluminijasta. Oddajo embalaže znamke običajno nagradijo.
Poglej, katere znamke omogočajo vračilo embalaže z namenom, da jo ponovno uporabijo: 7 kozmetičnih znamk, ki omogočajo vračilo embalaže
💚 Trajnostni nasvet: Pri znamki se pozanimaj, kaj konkretno vzame nazaj v uporabo. Ne pošiljaj jim pokrovčkov ali pipet, če tega ne sprejemajo. Prav tako ne pošiljaj embalaže, če je ta poškodovana, okrušena, popraskana. Pozanimaj se tudi, ali je izpiranje do čistega sploh potrebno.
3. Embalaža, ki omogoča ponovno polnjenje (refill)
Embalaža, ki omogoča ponovno polnjenje, je okolju prijaznejša, ker isto embalažo uporabimo večkrat, namesto da bi se po enkratni uporabi zavrgla kot odpad. To zmanjšuje količino odpadne embalaže in potrebo po proizvodnji nove. Zato je zmanjšana poraba energije in naravnih virov.
Ponovno polnjenje pri nas omogočajo: L’Occitane, Melvita, Odori, Equa Care, Haan, Keune So Pure, Gamarde, pa tudi nekatere luksuzne kozmetične znamke, ki ponujajo dišave na refill, npr. Guerlain.
💚 Trajnostni nasvet:
Znamke ponujajo različne oblike ponovnega polnjenja:
- izpraznjeno embalažo proizvajalcu vrnemo, ta jo pregleda, očisti in sterilizira ter pripravi za ustrezno polnjenje.
- z izpraznjeno embalažo se odpravimo k avtomatu za polnjenje, kjer izdelek natočimo.
- kupimo osnovno embalažo, potem pa dokupujemo ‘refill’ embalaže, ki so običajno iz bolj trajnostnih materialov, stanjšane plastike, večjega volumna …
4. Embalaža iz recikliranega ali trajnostno pridobljenega papirja
Embalažo iz papirja s trajnostjo povezujemo, ker je iz naravnega materiala in se lahko reciklira. A ni vsak papir enako trajnosten. Najboljša izbira je embalaža iz recikliranega papirja ali pa iz papirja s FSC- ali PEFC-certifikatom. Ta zagotavljata, da je bil papir pridobljen iz trajnostno upravljanih gozdov in da je bil proces proizvodnje okolju prijazen.
Nekaj kozmetičnih znamk, ki imajo izdelke v trajnostni papirnati embalaži: Lush, Madres, Yanumi deodoranti …
💚 Trajnostni nasvet: Papirnata embalaža se lahko reciklira, vendar mora biti čista in suha. Preden jo odložiš v koš za papir, jo poskusi očistiti s papirnato brisačo ali krpo in jo posuši. Odstrani ji morebitne plastične nalepke, okna ali prevleke.
5. Kompostabilna embalaža
Kompostabilna embalaža se lahko v naravi popolnoma razgradi že v letu dni. To pomeni, da ne onesnažuje okolja in ne pušča škodljivih snovi v tleh ali vodi. Izdelana je iz naravnih materialov, kot so organski bombaž, rastlinski ostanki, les, papir ali koruzni škrob. Taka embalaža ne sme vsebovati delcev plastike ali materialov, ki se razgrajujejo zelo počasi.
💚 Trajnostni nasvet: Pozorna bodi in preveri, ali je embalaža res primerna za kompostiranje ali je le biorazgradljiva. Le kompostabilna embalaža sodi na domači kompost ali med organske odpadke. Ker uveljavjenega certifikata, ki to dokazuje, ni, boš informacijo o kompostabilnosti izdelka našla zapisano na embalaži.
6. Biorazgradljiva oz. bioplastična embalaža
Bioplastika je narejena iz fermentiranega rastlinskega škroba, najpogosteje iz koruze ali sladkornega trsa. Sladkor v teh obnovljivih virih fermentira, se spremeni v mlečno kislino, nato pa v končni polimer – polilkatično kislino (PLA). V nasprotju z običajno plastiko, ki za razgradnjo potrebuje tudi do 500 let in za seboj pušča mikroplastiko, se PLA razgradi v veliko krajšem času: v industrijskih strojih v nekaj tednih ali mesecih, v naravi pa bi za to potrebovala več let.
Kakšni so izzivi v zvezi z biorazgradljivo embalažo sem vprašala Nelipot, ki je pionir na področju uvajanja le t epri nas: Bioplastika, kako trajnosten je ta material v resnici in kakšni so izzivi z recikliranjem
Kozmetika v bioplastični embalaži, ki je na voljo pri nas: Nelipot, O’right,Hands on Veggies.
💚 Trajnostni nasvet: Ker v Sloveniji zbirališča odpadkov niso opremljena za industrijsko razgradnjo bioplastike, jo ali vrni proizvajalcu, če jo zbira (Nelipot) ali pa odloži v mešane odpadke, kjer se bo sicer razgradila brez vpliva na vodo in zemljo, a v daljšem času, kot bi se v ustreznem obratu.
7. Reciklirano steklo
Steklenice in kozarci so primarni embalažni material za številne kozmetične izdelke, saj so videti elegantno, hkrati pa varno ščitijo svojo vsebino. Steklo je tudi surovina, ki jo je mogoče 100 % reciklirati, kar pomeni, da ga je mogoče v krožnem sistemu večkrat spremeniti nazaj v steklo.
Postopek, potreben za proizvodnjo stekla, je precej preprost; gre za taljenje (in pozneje oblikovanje ter hlajenje) peska, sode, apna, pri čemer se uporabi veliko toplote. Uporaba recikliranega stekla v kozmetični embalaži prihrani naravne vire, zmanjša emisije ogljika, še vedno pa je za reciklažo potrebna energija (vendar v manjšem obsegu). Je pa uporaba recikliranega stekla v kozmetiki manjša tudi zato, ker je le-to običajno iz barvno mešanih virov in ima zato sivkast in temen odtenek.
Znamke, ki so okoljske prednosti recikliranja stekla postavile pred estetiko, so: Flawless, Caudalie, Biotherm, L’Occitane.
8. Embalaža iz recikliranega aluminija
Proces izdelave embalaže iz aluminija je energetsko zelo intenziven in ustvari veliko emisij toplogrednih plinov. Za proizvodnjo recikliranega aluminija pa je potrebno do 95 % manj energije kot za proizvodnjo novega aluminija iz rude.
Hkrati recikliranje zmanjšuje količino odpadkov in omogoča, da se uporablja manj novih surovin, kar vpliva na varčevanje z naravnimi viri.
Znamke, ki ponujajo kozmetiko v embalaži iz recikliranega aluminija: Ren, Flawless, Wild dezodoranti.
💚 Trajnostni nasvet: Aluminij je mogoče neskončno reciklirati – ogromna količina aluminija, ki je bila kadarkoli proizvedena, je še vedno v uporabi (skoraj 75 %). Zato poskrbi, da kozmetično embalažo iz aluminija vrneš proizvajalcu (zbira jo npr. Odori) ali jo odložiš v zabojnik za kovine v zbirnem centru za odpadke.
9. 100 % reciklirana plastika, ki jo je mogoče reciklirati
Običajna plastika, ki se uporablja za kozmetično embalažo, je narejena iz nafte. Na drugi strani pa je reciklirana plastika izdelana iz odpadne plastike, ki bi sicer končala na odlagališčih ali v oceanu. Odpadno plastiko zberejo, sortirajo, očistijo in razkosajo ter naredijo granulat, iz katerega nato izdelajo novo plastiko. Kakovost reciklirane plastike se v postopku ponovne reciklaže sicer nekoliko poslabša, zato znamke za izdelavo embalaže pogosto mešajo reciklirano in deviško plastiko. To počnejo tudi zato, ker je lahko cena reciklirane plastike višja kot cena nove.
Pionir pri uvajanju reciklirane plastike je znamka Ren, ki že ponuja embalažo iz 100 % reciklirane plastike, ki je bila zbrana kot izpraznjena embalaža in je 100 % reciklabilna.
💚 Trajnostni nasvet: Ne smemo pozabiti, da je plastika zelo uporaben material, če le ne pristane v naravi. Zato je pomembno, da jo čim več recikliramo v uporabne izdelke. Recikliranje pa se začne z ustreznim ločevanjem in zbiranjem.
Plastično embalažo, označeno s PET in HDPE, odvrzi v zaboj za embalažo, plastične pokrovčke, označene kot PP, PE in z znakom za reciklažo pa zbiraj posebej, saj jo pogosto prevzemajo humanitarna društva, ki večjo količino lažje prodajo za recikliranje.
Recikliranje, le lepotna korekcija?
Po podatkih Evropske komisije naj bi vsak posameznik v Evropski uniji na leto odvrgel približno 40 kilogramov plastike, kar vključuje tudi plastično kozmetično embalažo. To pomeni, da v Evropi vsako leto nastane približno 8 milijonov ton plastičnih odpadkov, od tega je kar 12 % plastične kozmetične embalaže. To je ogromna količina odpadne plastike, ki ima velik negativni vpliv na okolje. Zato je pomembno, da se zavedamo problematike in izbiramo boljše rešitve, kot je embalaža iz reciklirane plastike.
‘’Proizvodnja plastike narašča, recikliramo pa je manj od 10 odstotkov, ostalo konča v sežigu, na odlagališčih ali v naravi, 200 tisoč ton letno v Sredozemskem morju. V Sloveniji preko 137 milijonov plastenk letno konča v naravi, na odlagališčih ali v sežigalnicah,’’ navaja Ekokrog, Društvo za naravovarstvo in okoljevarstvo, ki se v zadnjem času intenzivno ukvarja z uvedbo zakonodaje kavcijskega sistema zbiranja embalaže pijač.
Tudi sama sem za svoj uvid, koliko kozmetičnega odpada pridelamo, zadnjih pet let zbirala embalažo kozmetike naše družine, pri čemer so Peter in punci le skromni uporabniki izdelkov za osebno higieno, sama pa sem prav v zadnjih petih letih močno zmanjšala svoj lepotni nabirek z željo po minimalistični kozmetični polici. Vseeno se je nabralo embalaže za polno kad. Zato me izgovori v slogu ‘saj uporabljam le malo kozmetike’ ob nakupu ‘običajne kozmetike in embalaže’ močno motijo.
Hkrati pa se zavedam, da je ločevanje odpadkov in izbira okolju prijaznejše embalaže posameznika zaenkrat le lažna rešitev za plastično ali okoljsko krizo.
Potrebujemo strožjo zakonodajo zoper plastično embalažo
Do danes je bilo ustvarjenih več kot 8,30 milijarde ton plastike, večina pa je bila zavržena. Če se bo proizvodnja plastike za embalažo nadaljevala po trenutnih parametrih, bo do leta 2050 12 milijard ton plastike na odlagališčih ali v našem naravnem okolju. Ogromna količina plastike tako prosto prehaja v okolje, v reke in od tam v oceane. Temu se ne moremo zoperstaviti le s premišljeno izbiro posameznika ali okolju prijaznejšimi strategijami podjetja. Tako obsežen problem morajo začeti urejati zakoni na globalni ravni.
Evropska unija ima več načrtov in strategij za zmanjšanje uporabe plastične embalaže. Med njimi si EU prizadeva za zmanjšanje količine plastičnih odpadkov z uvedbo novega načrta za krožno gospodarstvo, ki vključuje cilj, da do leta 2030 zmanjša količino plastičnih odpadkov za 30 % in da bodo vsi plastični izdelki na trgu ponovno uporabni ali reciklirani. Pri tem bodo države članice do leta 2030 morale reciklirati 55 % odpadne plastične embalaže. Prav tako EU razmišlja o uvedbi novih davkov na plastiko, da bi spodbudila proizvajalce k uporabi bolj trajnostnih alternativ. Vse države članice v proračun EU že vplačujejo dajatev za nereciklirano plastiko. Slovenijo to letno stane več kot 10 milijonov evrov. (podatki Ekokrog)
Prav tako pa se v okviru Združenih narodov pripravlja pravno zavezujoča pogodba, ki naj bi bila pripravljena za podpis leta 2024. Zajela bo celoten življenjski cikel plastike, od proizvodnje do uporabe, recikliranja in ravnanja z odpadki.
Tako prispevaš tudi ti
Reševanje okoljske krize oz. pot do bolj trajnostnega vsakdana se začne s prevzemanjem odgovornosti. Vsak posameznik lahko prispeva že z majhnimi koraki:
1. Embalaža, ki se ji je dobro izogniti: plastična embalaža, embalaža iz mešanih materialov, ki jo je težko reciklirati (ali pa se v praksi ne reciklira), kot je embalaža s tlačilko, ki vsebujejo kovino v svojem notranjem mehanizmu, saj bo to onesnažilo tok recikliranja, nepotrebna večplastna embalaža.
2. Preden prazno embalažo odvržeš v koš za recikliranje, poskusi svoj izdelek za nego kože čim bolj porabiti, da ga ne boš zavrgla. Tudi to pomaga zmanjšati morebitno onesnaženje v procesu recikliranja.
3. Kadar le lahko, naredi kompromis med estetiko in trajnostjo v korist slednje. Sicer je to potrebno vse manjkrat, saj trajnostne znamke kozmetike že ponujajo visoko učinkovite in senzorično odlične izdelke.
4. Na svojih družbenih omrežjih in med prijatelji širi prave informacije, povezane s trajnostjo, ki natančno opredelijo, kako trajnostna je določena vrsta embalaže. Pozorna bodi na razliko med pomenom trajnostna (popolnoma) ali bolj trajnostna (to pa je lahko že vsaka plastična embalaža z manjšo izboljšavo v korist okolja … se pravi v resnici nič kaj trajnostnega).
Pomembno je, da se zavedaš, da je embalaža le del celotnega problema onesnaževanja okolja. Da bi zmanjšala svoj vpliv na okolje, pa predvsem prevetri svoje potrošniško vedenje in kupuj manj.
Vesela bom, če pogovor nadaljujeva v komentarju. Kakšen je tvoj pogled na okoljsko krizo? Si pozorna kakšne izdelke izbiraš, tudi v kakšni embalaži so?
Maham,
Nika
Foto: Mimi Antolović, Vstanem, PR Lush
Za možnost uporabe lokacije se zahvaljujem javnemu podjetju Voka Snaga.
ekologijarecikliranjetrajnostna kozmetikatrajnostno
What do you think?