Humanitarna pomoč: kaj je in kako lahko pomagaš

Slovenci ob naravnih nesrečah in drugih krizah znamo stopiti skupaj. Hitro priskočimo na pomoč z donacijami, zbiranjem hrane in potrebščin ter delom na terenu.

Kaj pa, ko stiska traja mesece ali leta? Ko se dogaja daleč od nas in je ne spremljamo vsak dan v novicah? Če se sprašuješ, kaj lahko narediš kot posameznica, sem zbrala koristne informacije o humanitarni pomoči, vlogi Evropske unije in možnostih, kako lahko pomagaš iz Slovenije. Prispevaš lahko znanje ali svoj čas.

Kaj je humanitarna pomoč?

Humanitarna pomoč je pomoč ljudem v kriznih razmerah, namenjena reševanju življenj, lajšanju trpljenja in ohranjanju človekovega dostojanstva. Gre na primer za zagotavljanje hrane, pitne vode, začasnega bivališča in zdravstvene oskrbe.

Ljudje jo lahko potrebujejo po potresih, poplavah, sušah in drugih nesrečah ali v krizah, ki jih povzroči človek. Pomemben del humanitarne pomoči je tudi zagotavljanje zaščite ljudi, higienskih pogojev in izobraževanja otrok v izrednih razmerah. Več o področjih pomoči najdeš na strani Evropske komisije o humanitarni pomoči.

Humanitarna pomoč, prostovoljstvo in civilna zaščita: kakšna je razlika?

si trije pojmi se lahko pojavijo v zgodbah o pomoči ljudem, vendar označujejo različne stvari. Razlika je v njihovem namenu in načinu delovanja. Ob veliki nesreči se lahko različne oblike pomoči dopolnjujejo. Zato razlike najlažje razumemo na primeru hude poplave.

Pomoč civilne zaščite lahko vključuje reševalne ekipe, črpalke za vodo, zdravila in začasna zavetišča. Če država nesreči ni kos sama, lahko zaprosi za pomoč prek mehanizma EU na področju civilne zaščite. EU nato usklajuje dostavo opreme in prihod ekip iz drugih držav. Za takšno pomoč lahko zaprosi katerakoli država na svetu, tudi zunaj EU.

Humanitarna pomoč je usmerjena v potrebe ljudi, ki jih prizadenejo naravne nesreče, vojne in druge krize. Vključuje na primer hrano, pitno vodo, zavetje in zdravstveno oskrbo, njen cilj pa je reševati življenja, lajšati trpljenje in ohranjati dostojanstvo. EU jo financira predvsem zunaj svojih meja, izvajajo pa jo partnerske organizacije, kot so agencije Združenih narodov, organizacije Rdečega križa in Rdečega polmeseca ter nevladne organizacije.

Razlika torej ni preprosto v tem, kje pomoč poteka ali kaj ljudje dobijo. Pri mehanizmu civilne zaščite EU usklajuje pomoč, za katero zaprosi prizadeta država, pri humanitarni pomoči pa financira partnerske organizacije, ki pomagajo glede na potrebe prizadetih ljudi. Ob isti poplavi se lahko izvajata obe obliki pomoči.

Prostovoljstvo pa opisuje način sodelovanja: svoj čas in znanje prispevaš brez pričakovanja plačila. Prostovoljka si lahko pri pomoči po poplavah, v kulturnem društvu ali pri čiščenju obale. Prostovoljstvo torej ni sopomenka za humanitarno pomoč in samo po sebi ne pomeni sodelovanja pri humanitarni pomoči EU.

Humanitarna pomoč je lahko več kot le zagotavljanje osnovnih potreb

Ko si v stiski, potrebuješ hrano, vodo, varen prostor za spanje in zdravstveno oskrbo. Pomembno pa je tudi, da imaš možnost vsaj za trenutek odložiti skrbi, se družiti, ustvarjati, učiti in razmišljati o prihodnosti. Ljudje, ki potrebujejo pomoč, imajo svoj glas, znanje in sposobnosti. Podpora jim lahko omogoči, da se lažje izrazijo, znova vzpostavijo svoj vsakdan in odločajo o svojem življenju. Zato je pomembno, da pomoč upošteva njihove potrebe in odločitve. Humanitarna pomoč lahko pomaga ustvariti pogoje tudi za ta del vsakdana.

Komu pripada pomoč? Odločajo potrebe

EU Humanitarna pomoč temelji na štirih načelih:

Humanost: rešujemo življenja in lajšamo trpljenje, s posebno pozornostjo do najranljivejših.
Nevtralnost: pomoč se v sporih ne postavlja na nobeno stran.
Nepristranskost: pomoč se dodeljuje glede na potrebe, brez diskriminacije zaradi narodnosti, vere, spola ali drugih osebnih okoliščin.
Neodvisnost: humanitarne odločitve morajo biti neodvisne od političnih, gospodarskih in vojaških ciljev.

To pomeni, da pomoč ne sme biti odvisna od tega, ali so nam ljudje blizu po jeziku, prepričanju, veri ali kraju bivanja. Pomoč mora priti do ljudi glede na to, kako nujno jo potrebujejo. Več o tem preberi v razlagi humanitarnih načel Evropske komisije.

Koliko ljudi potrebuje humanitarno pomoč?

Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je v objavi ob svetovnem humanitarnem dnevu 18. avgusta 2026 navedlo, da humanitarno pomoč po svetu potrebuje več kot 252,1 milijonov ljudi. To je približno 3 odstotke svetovnega prebivalstva oziroma približno vsak 34. človek.*

Za številkami so ljudje, ki potrebujejo zelo konkretno pomoč: obrok, varen prostor za spanje, zdravila ali možnost, da otrok nadaljuje šolanje.

Kakšno vlogo ima Evropska unija?

Evropska unija od leta 1992 zagotavlja humanitarno pomoč, ki je skozi leta dosegla ljudi v več kot 110 državah. Skupaj z državami članicami sodi med najpomembnejše financerje humanitarne pomoči. Začetni humanitarni proračun za leto 2026 znaša 1,9 milijarde evrov.

Pomoč EU koordinira oddelek Evropske komisije za evropsko civilno zaščito in evropske operacije humanitarne pomoči, DG ECHO. Na terenu jo izvajajo partnerske organizacije: agencije Združenih narodov, mednarodne organizacije in nevladne organizacije.

Koliko za humanitarno pomoč nameni Slovenija?

Po objavi Ministrstva za zunanje in evropske zadeve iz avgusta 2026 je Slovenija leta 2025 po preliminarnih podatkih za humanitarno in postkonfliktno pomoč namenila več kot 10,8 milijona evrov uradne razvojne pomoči. Za leto 2026 je bilo v ta namen načrtovanih več kot 12,7 milijona evrov.

Slovenija pomoč zagotavlja prek mednarodnih organizacij in slovenskih izvajalcev. Podpira na primer nujni humanitarni odziv, psihosocialno rehabilitacijo in krepitev zmogljivosti za pomoč ljudem v krizah.

Tukaj preberi: Pet organizacij v Sloveniji, prek katerih lahko pomagaš ljudem v stiski

Kako pomagaš, da bo tvoja pomoč uporabna?

Najprej vprašaj, kaj potrebujejo. Pred zbiranjem oblačil, hrane ali drugih izdelkov preveri aktualni poziv organizacije. Tako boš vedela, kaj zbirajo, v kakšnem stanju in kam lahko stvari oddaš. Prii donaciji preveri prejemnika in namen.

Ponudi tudi znanje. Prevajanje, učna pomoč, organizacija dogodkov ali administrativna podpora so lahko dragoceni prispevki. Pomoč ni vedno delo na terenu. Dogovori se za obseg, ki ga lahko izpolniš. Povej, koliko časa imaš, ali lahko pomagaš redno ali občasno in pri katerih nalogah. Tako bo organizacija lažje našla delo, pri katerem bo tvoj prispevek uporaben.

Upoštevaj navodila in zasebnost ljudi. Ob nesrečah se v pomoč vključi prek organizatorjev. Ne hodi sama na teren, saj je to lahko nevarno in oteži delo ekip, ki pomoč že zagotavljajo. Pri delu z ljudmi v stiski ne objavljaj njihovih osebnih podatkov ali fotografij brez ustreznega dogovora in soglasja.

Kaj lahko še narediš kot aktivna državljanka?

Poleg neposredne pomoči lahko izražaš javno podporo humanitarni pomoči: deliš preverjene informacije o tem, kako Slovenija in EU podpirata humanitarni odziv ter podpiraš pozive k zaščiti ljudi in humanitarnih delavcev. To je posebej pomembno takrat, ko določena kriza izgine iz naslovov novic.
Eno od organizacij lahko podpiraš redno. Izberi eno preverjeno akcijo ali organizacijo. Poglej, kaj potrebuje, in razmisli, kaj lahko prispevaš. To je lahko paket po objavljenem seznamu, pomoč pri učenju ali punčka, ki jo izdelaš doma.

Viri za nadaljnje branje:

Evropska komisija: humanitarna pomoč
GOV.SI: svetovni humanitarni dan in podatki o slovenski pomoči
Svetovne podatke in načrte odziva humanitarne pomoči lahko spremljaš v Global Humanitarian Overview 2026.

Humanitarna pomoč je namenjena reševanju življenj, lajšanju trpljenja in ohranjanju dostojanstva ljudi v krizah. EU jo financira in koordinira prek DG ECHO ter partnerskih organizacij. Posamezniki pa jo lahko podpremo z donacijo, znanjem, časom ali materialno pomočjo glede na aktualne potrebe.

Maham,

Nika

*Fotografije: Canva

**Delež je okviren: za primerjavo sem uporabila oceno UNFPA za leto 2025, ko je na svetu živelo približno 8,23 milijarde ljudi.