Trajnost potrebuje vztrajnost: pet let akcije Skupaj za našo obalo

Članek skozi osebno izkušnjo ob peti akciji Skupaj za našo obalo raziskuje povezavo med trajnostjo in vztrajnostjo. Predstavlja pomen dolgoročnih okoljskih pobud, zaščite morja, odgovornega ribolova, sodelovanja z WWF ter konkretne rezultate čistilne akcije, ki je v petih letih z obale odstranila več kot 18 ton odpadkov.

Odpadki najdeni v morju pri čistilni akciji Skupaj za našo obalo — Približno 80 odstotkov odpadkov v Jadransko morje pride s kopnega, zato ima vsak od nas pomembno vlogo pri njegovem varovanju.

Nekatere stvari imajo smisel šele, ko jih počneš dovolj dolgo.

Vztrajnost je del mojega značaja in morda mi je tudi zato trajnost tako blizu. Hitro opazim in cenim znamke, ki pri spreminjanju svojega delovanja ter uvajanju bolj trajnostnih praks vztrajajo tudi takrat, ko te teme niso več v središču pozornosti. O tem sem razmišljala tudi ob letošnji peti čistilni akciji Skupaj za našo obalo, ki jo organizirata društvo Naredi nekaj za naravo in Rio Mare. V času, ko vsi iščemo hitre rešitve, takojšnje rezultate ter vedno nove obraze in projekte, se mi zdi pet let vztrajanja pri isti pobudi nekaj, kar je res vredno pozornosti.

Ob letošnji čistilni akciji me zato ni toliko zanimalo, koliko odpadkov bomo pobrali ob obali. Bolj me je zanimalo, kaj se je v teh petih letih res spremenilo.

Sedem let spremljanja trajnostnih sprememb

zanimivi odpadki iz čistilne akcije skupaj za našo obalo — Med nenavadnejšimi najdbami so bili prometni znak, stožec in celo nakupovalni voziček.

Trajnost ni enkratna odločitev, ena čistilna akcija, ena donacija ali ena okoljska kampanja. Je proces, ki zahteva doslednost, dolgoročno razmišljanje in pripravljenost, da nekaj počneš znova in znova.

Moje sodelovanje z znamko Rio Mare traja sedem let. Vsako leto spremljam njihova trajnostna poročila in razvoj njihovih zavez. Prav zato lahko danes rečem, da sem za to sodelovanje hvaležna. Tako lahko iz leta v leto spremljam razvoj trajnostnih praks, ne le pri znamki Rio Mare, ampak tudi v širši industriji ribolova.

Podatki Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) namreč kažejo, da se stanje na področju upravljanja tuninih staležev izboljšuje. Kar 97 % svetovnega ulova tune danes prihaja iz zdravih, neprelovljenih ribjih staležev.*

To gre tudi na račun odgovornih deležnikov v industriji, kot je Rio Mare, pri katerih sem lahko spremljala konkretne premike.

Rio Mare: Kaj se je v petih letih spremenilo?

Potapljači med odstranjevanjem odpadkov z morskega dna v slovenskem
morju. — Potapljači so pomembno prispevali k čiščenju morskega dna v Koperskem zalivu.

Mnogi smo skrb za trajnost pri Rio Mare najprej opazili skozi čistilno akcijo Skupaj za našo obalo. V resnici pa jo sestavlja veliko več dejavnosti, od bolj informativne embalaže, ki potrošniku omogoča vpogled v izvor ulova, sledljivost in trajnostne zaveze proizvajalca, do ozaveščanja javnosti, uvajanja bolj odgovornega ribolova, sledljivosti in dolgoročnih partnerstev …

Med spremembami, ki so me v zadnjih letih najbolj navdušile, so predvsem te:

• Tunina le še iz odgovornih virov: dolgoletno sodelovanje z WWF, ki traja že od leta 2017, je usmerjeno v izboljševanje praks v ribolovu tune ter ohranjanje ribjih staležev. Ob začetku sodelovanja je bilo odgovorno pridobljenih približno 50,8 % tunine, leta 2024 pa že 99,7 %.

• Popolna sledljivost, kje in kako ribolov poteka: Ob sklenitvi partnerstva je večina ribiških produktov prihajala iz izrazito nepreglednih trgov. Danes pa so vse ribiške operacije skupine Bolton sledljive, vseh deset aktivnih ribiških ladij pa je vključenih v sistem Global Fishing Watch, ki omogoča spremljanje njihovega gibanja. Tako lahko kot potrošnica izberem način ribolova, ki manj obremenjuje morske ekosisteme, na primer ‘’ulovljeno na trnek’’.

• Reševanje problema izgubljene ribiške opreme: Med čiščenjem jadranskih plaž sem iz prve roke spoznala, kako velik del onesnaženja morja predstavljajo izgubljene ribiške mreže in druga oprema. Zato me je razveselilo, da je Rio Mare med zadnje trajnostne zaveze vključil program Ghost Gear, ki spodbuja uporabo biorazgradljive opreme, vračanje in recikliranje izgubljenih mrež ter ribolov brez FAD naprav. Od leta 2024 na vseh svojih plovilih uporabljajo tudi izključno biorazgradljive FAD naprave.

Ko trajnost postane tradicija

Otroci na čistilni akciji Skupaj za našo obalo ob svetovnem dnevu oceanov — Okoli 300 udeležencev je z obale in morskega dna odstranilo več kot pol tone odpadkov.

Ob zavedanju, da je čistilna akcija letos tekla že petič, sem se razveselila, da postaja tradicija. Njen rezultat ni le več kot 18 ton odpadkov, odstranjenih iz morja in z obale. Je tudi skupnost, ki se zaveda odgovornosti do prihodnjih generacij.

Morda zato ob peti akciji Skupaj za našo obalo ne razmišljam toliko o enem dopoldnevu čiščenja, temveč o petih letih vztrajanja. Hkrati pa potrjuje, da dolgoročne trajnostne zaveze niso le obljube, ampak nekaj, kar lahko skozi čas tudi izmerimo.

Ker trajnost ni nekaj, kar dosežemo. Je nekaj, pri čemer vztrajamo.

MORDA BI TE ZANIMALO: