Ribištvo že stoletja zagotavlja prehrano in preživetje ljudi po vsem svetu. Vendar pa je s povečanjem svetovne populacije in povpraševanjem po ribah in morskih sadežih ribištvo postalo ena od industrij, ki ji brez trajnostnih pristopov ne bo uspelo preživeti (kot ne tudi človeku). Trajnostni ribolov zato potrebujemo kot riba vodo.
PREBERI TUDI: Raj poln smeti ali kaj vse smo našli na osamljeni plaži Jadranskega otoka
Včeraj sem med spletnimi novicami prebrala, da je najpogostejše in najhitreje rastoče naročilo dostave hrane pri nas suši. Ribe in morski sadeži so ogromen vir hrane po vsem svetu. Od leta 1960 se je njihova poraba na prebivalca podvojila na 20 kg/osebo na leto. Leta 2020 je bilo ujetih ali gojenih približno 178 milijonov ton rib in morskih sadežev, leta 2030 naj bi se številka povečala na 202 milijona ton, pri čemer je povečanje v glavnem posledica ribogojstva. Ob tem se pojavljajo domneve, da ob takšnem ulovu in zahtevah po ribah teh do leta 2050 sploh ne bo več.*
Pa pri tej nori porabi sploh vemo, kaj je na našem krožniku?
Ribe … pomemben vir hrane, pa tudi skrbi
Ribe in morski sadeži so en od ključnih vir beljakovin in bistvenih hranil za ljudi po vsem svetu. Hkrati pa je industrija gojenih ter divje ulovljenih rib in morskih sadežev vir velikih skrbi glede okoljske škode, siromašenja morij in biotske raznovrstnosti, delavskih pravic … Je ribolov ob tem rastočem povpraševanju sploh še lahko trajnosten?
Trajnostni ribolov, kaj to sploh pomeni?
Trajnostni ribolov je pristop, ki temelji na dolgoročnem ohranjanju morskih virov in ekosistemov ter zagotavljanju trajnostnih koristi za ribiče in družbe. Stremi k izvajanju ribolova, ki ohranja ravnotežje med izlovom rib in sposobnostjo populacij rib, da se naravno obnovijo. Trajnostni ribolov vključuje tudi zmanjšanje negativnega vpliva na morsko okolje; je ključen za ohranjanje biotske raznovrstnosti in zdravja morskih ekosistemov, prepoveduje ulov ogroženih vrst in zmanjšuje prilov (nekatere vrste morskih psov, želv, tun idr. so namreč ogrožene prav zaradi ribolova**), preprečuje uničevanje morskega dna … Poleg tega je trajnostni ribolov tudi ključen za zagotavljanje dolgoročne prehranske varnosti in gospodarske stabilnosti. Če ne bomo upoštevali načel trajnosti, se bodo ribje populacije zmanjševale. To bo imelo resne posledice za prehranjevalno verigo in ljudi, ki so odvisni od ribolova.
Certifikati, svetilniki trajnosti v ribolovni industriji
Pri tako ogromni industriji, kot je ribolov, pomembno vlogo pri zagotavljanju trajnosti igrajo certifikati.
Pri izbiri trajnostnih rib in morskih sadežev nam lahko pomagajo certifikati, ki nam zagotavljajo, da je izdelek bolj trajnosten:
- FISH4EVER je v bistvu blagovna znamka, ki pa trajnostno ulovljene ribe ponuja že več kot 20 let. S strokovnjaki, nevladnimi organizacijami in trajnostnimi pobudami, velikimi in majhnimi, aktivno sodelujejo pri izgradnji da boljše in pravičnejše ribiške industrije, ki podpira ribiške skupnosti in naš planet. GreenPeace in Ethical Consumer jih uvrščajo v sam vrh trajnostnega ribolova.
- MSC (Marine Stewardship Council, ena najbolj priznanih organizacij, ki certificira trajnostni ribolov). Znak MSC označuje, da so ribe ali morski sadeži iz ribolova, ki je bil ugotovljen kot trajnosten ter da so bili upoštevani določeni standardi za ohranjanje ribjih populacij in ekosistemov.
- ASC (Aquaculture Stewardship Council) se osredotoča na trajnostno akvakulturo. Certifikat ASC potrjuje, da so bili morski sadeži vzrejeni trajnostno. Spoštuje okolje, zdravje rib in družbeno odgovornost.
- Fair Trade Certified Seafood: Ta certifikat potrjuje, da so ribe ali morski sadeži pridelani skladno s socialnimi, ekonomskimi in okoljskimi standardi. Poleg trajnosti ta certifikat zagotavlja tudi pošteno obravnavo delavcev v ribiški industriji.
- Friend of the Sea certifikat potrjuje, da so izdelki (iz ribolova ali akvakulture) pridobljeni na način, ki ne škoduje okolju, in da so spoštovane določene trajnostne smernice.
Certifikati, jim lahko zaupamo?
Kot pri vseh certifikatih se tudi pri zgoraj naštetih pojavljajo kritike, predvsem na račun neodvisnosti ocenjevalnih organov, morebitnega pomanjkanja doslednosti pri uporabi standardov ter morebitnih vrzeli v nadzoru in preglednosti.
Te kritike dojemam kot poziv k nenehnemu preizpraševanju in postavljanju še višjih standardov v industriji, pri čemer menim, da je vsekakor bolje izbirati izdelke s certifikatom kot brez (in se delati, da težava ne obstaja).
To nam zagotavljajo certifikati
Certifikati so:
- zagotovilo, da gojilnice rib in morskih sadežev izpolnjujejo standarde glede okolja, uporabe antibiotikov, dela, uporabe vode …
- zaščita pred goljufijami, ki so velika težava v industriji morske hrane. Metaanaliza študij DNK-identifikacije morskih sadežev je leta 2016 pokazala, da kar 30% rib ni tiste vrste, ki je navedena na etiketi ali jedilniku. Študija DNK leta 2019, ki jo je izvedel MSC, pa je pokazala, da so bili morski sadeži, opremljeni z njihovim znakom, v 99 % primerov pravilno označeni.
- zagotovilo za boljše pogoje delavcev. Neposredno v ribiški in ribogojni industriji dela približno 59 milijonov ljudi. Vključno s samooskrbnim ribolovom in stranskimi zaposlitvami pa je od tega sektorja odvisno približno 600 milijonov ljudi. To je približno en od 13 ljudi na Zemlji.
- poleg potrošnikov gonilna sila za spremembe v industriji. Uvajajo boljšo sledljivost dobavne verige in trajnostnega upravljanja, spremembe politike …
Zato menim, da so certifikati lahko dober smerokaz, ko raziskujemo in odkrivamo neko področje, in so ključni pri pridobivanju informacij o tem, na kaj v zvezi s trajnostjo moramo biti pri določenemu področju v osnovi pozorni. Ni pa prav, da je izbira certifikata zgolj tvoj obliž za slabo vest. Bodi ozaveščena potrošnica in upoštevaj spodnje smernice za bolj trajnosten vsakdan tudi na tem področju. Predvsem pa izbiraj znamke, ki jim certifikati predstavljamo minimum in ne maksimum pri skrbi za vire, okolje, živali, ljudi …
Ribolov in ogljični odtis
Vsi zgoraj našteti certifikati imajo skupno pomanjkljivost – ne omenjajo ogljičnega odtisa, ki pa seveda nastaja tudi pri tej industriji. Celo visok je, večji kot npr. pri prašičjereji. Pri divjih ribah ima najnižji ogljični odtis lovljenje na trnek, najvišji pa ribolov z vlečenjem mrež. Slednji je problematičen tudi zaradi uničevanja morskega dna in prilova. V splošnem pa ima še večji ogljični odtis netrajnostno gojenje rib. Vir: Seafoodco2
Tudi Jadran potrebuje pozitivne spremembe
WWF Adria opozarja, da je Jadran je ena izmed vročih točk Sredozemlja z visoko koncentracijo ogroženih in ranljivih vrst: »Sredozemlje se segreva za 20 % hitreje od globalnega povprečja, kar resno vpliva na stanje biotske raznovrstnosti naših voda. Jadransko morje sodi med najbolj ogrožena morja, k čemur pripomorejo poleg podnebnih sprememb tudi prekomeren ribolov, pomorski promet in navtični turizem ter onesnaževanje s kopnega.«
Da je onesnaženost pereč problem tudi v Jadranu, sem pisala že lani, ko smo na samo eni obali majhnega jadranskega otoka našli več kot 400 naplavljenih čevljev in v familjarni čistilni akciji pobrali več kot 2000 l plastičnih smeti.
Kar 95 % odpadkov v morju in na plažah Jadranskega morja predstavlja plastika in ga tako uvršča na vrh lestvice onesnaženosti z mikroplastiko v Evropi. Med večjimi izzivi, s katerimi se srečuje Jadransko morje, pa izstopa zaskrbljujoča prisotnost zastarele in izgubljene ribolovne opreme, ki predstavlja kar polovico vseh odpadkov v morju, na letni ravni okoli milijon ton smeti, ki za svoj razkroj potrebujejo do 600 let oziroma nikoli do popolnosti. Razpadejo na mikro in nanoplastiko, ki se nato preko rib, vode in zraka prenaša na ljudi. Čeprav so bile v zadnjem času opažene spodbudne spremembe, se je količina plastike v preteklih desetih letih podvojila. V lanskem letu je v svetovnem morju pristalo osupljivih 14 milijonov ton odpadkov, kar 85 % iz kopnega.« Petra Boić Petrač iz WWF Adria
Obrni tok svojih odločitev k bolj trajnostni izbiri rib in morskih sadežev
Morskih sadežev ne jem, sem pa imela do pisanja tega bloga občutek, da so tudi ribe redko na mojem jedilniku. Šele z natančnim spremljanjem mesečnega jedilnika sem ugotovila, da so ribe moja tedenska hrana; postrv v restavraciji, pri čemer mi vir ribe ni bil zaupan, dvakrat konzerva tune s certifikatom MSC in ulovom na trnek, tunin suši. Zato bom tudi sama še bolj pozorna in upoštevala sledeče:
Upoštevaj za boljšo prihodnost oceanov
- Trajnosten ribolov ni možen brez zmanjšanja ulova nasploh. Bodi skromna. Naša nenasitna želja po obilju (tudi v prehranjevanju) povzroča netrajnostne prakse, tudi v ribolovu.
- Veš, katere vrste je riba, od kod izvira in kako je ulovljena? Če ti restavracija, trgovina ali pa ribič ne posreduje vseh natančnih odgovorov, se nakupu raje izogni.
- Izogibaj se ribam, ki so ogrožene. Tudi če so lokalna specialiteta in ti jih ponuja ribič sam.
- Tvoja hrana naj bo raznolika. Izogibaj se uživanju le ene vrste rib, še posebej, če gre za priljubljeno sorto. Tako namreč ustvarjaš pritisk na nekaj vrst, ki se gojijo ali lovijo prekomerno.
- Spodbujaj družbeno odgovorne organizacije in projekte, ki si prizadevajo za trajnostni ribolov, ter se pridruži kampanjam za zaščito morskih virov.
- Zavedaj se, da na biotsko raznovrstnost ter zdravje vodnih ekosistemov vplivajo tudi podnebne spremembe in npr. onesnaženost voda, predvsem s plastiko. Kar 80 odstotkov le-te prihaja s kopnega, zato zmanjšaj uporabo plastike za enkratno uporabo.
Pri vsem tem pa upoštevaj, da je malo preprostih odgovorov na vprašanje o tem, kaj sploh je trajnostni ribolov, saj moraš upoštevati več spremenljivk: za katero vrsto rib ali morskih sadežev sploh gre, je pri njej bolj trajnostno, da je divja ali gojena, v katerem kraju je ulovljena in kako itd … Na spremembo lahko vplivaš, bolj kot se ti zdi, predvsem s podporo politikam za zakonske spremembe, ki bodo v korist naravi, s finančno podporo organizacijam, ki aktivno rešujejo to problematiko (npr. Greenpeace, WWF, Naredi nekaj za naravo)) in nakupovanjem boljše izbire.
Morje možnosti za prihodnje generacije
Trajnostni ribolov je ključnega pomena za ohranjanje bogastva morij in za zagotavljanje dolgoročne prehranske varnosti. Tvoja prva odgovornost je, da omejiš svoje potrošništvo. Nato pa, da če že kupuješ ribje izdelke, izbereš take, ki so rezultat trajnostnega ribolova in skladno s tem nosijo zgoraj naštete oznake (npr. MCS ali ASC, sama pa iščem še ‘Ulovljeno na trnek’). Pri tem problematiko raziskuj še naprej. Zavedanje o pomembnosti trajnostnega ribolova je ključno, saj ti omogoča, da sprejmeš informirane odločitve in prispevaš k trajnostni prihodnosti naših oceanov, za čistejše in bogatejše morje ter s tem tudi boljšo prihodnost za prihajajoče generacije.
NADALJNJE RAZISKOVANJE:
- O stanju jadranskega morja in WWF projektih v regiji
- Popkast ob Svetovnem dnevu oceanov z Mihom Vivoda iz društva Naredi nekaj za naravo (NNN) in mano
- Več o globalnem sporazumu za zaščito morij
- Intervju dveh Indonezijk, ki se preživljata s trajnostnim ribolovom
- Seaspiracy (Netflix) in tudi različice, ki govorijo kritično o tem dokumentarnem filmu
- Good Fish Guide, platforma, s pomočjo katere lahko vidiš, kako trajnosten je lahko nakup oz. uživanje določene vrste rib in morskih sadežev glede na lokacijo in način ulova, zdravstvenega stanja staležev rib …
Si že kdaj razmišljala o ribištvu v povezavi s trajnostjo? Se strinjaš, da je prvi korak k temu zmanjšanje našega obilja? Vesela bom tvojega razmišljanja na to temo v komentarju. Hvala.
Maham,
Nika
*Vir: BBC
** vpliv pa imajo še prilov, pozidava priobalnih območij, onesnaženje voda in podnebne sprememebe
***Fotografije: Vstanem, MSC, splet
ekologijatrajnostni nasvetitrajnostnoWWF
What do you think?