Raj poln smeti

#plasticfreejuly

Če smo že lani za hip imeli občutek, da je bila plaža na neobljudenem delu Jadrana umazana in smo jo ogorčeni očistili, potem smo se letos zares zbudili v realnost. Na majhnem rajskem otočku z nekaj ribiškimi hišicami od katerih je vse leto naseljena le ena, smo plažo očistili kar 400 naplavljenih natikačev in več kot 2000 litrov predvsem plastičnih smeti.

PRISPEVAJ PODPIS: Zavzami se za zaščito oceanov. Konec avgusta 2022 se bodo Svetovni voditelji zbrali pri Združenih narodih, da bi razpravljali o tem, kako upravljati svetovne oceane. Zgodovino lahko zapišejo tako, da se dogovorijo o sporazumu, ki bi spremenil način, kako skrbimo za naše oceane. Podpiši peticijo in pozovite vlade, naj zaščitijo oceane: PODPIŠI PETICIJO

V raj, da najdeš smeti

Na obalo majhnega jadranskega otočka sem stopila ganjena. Vsakič znova zavidam sosedom kar je bilo včasih tudi naše. Stran od civilizacije je utripalo vse: barve, vonji, zvoki … Temno modro morje globočin se je prelilo v turkizno modro plitvino, ki jo je objel pas belih kamenčkov in črnih skal, nad njim pa se je dvigal zelen pas borovega gozda. To je to kar naša družina potrebuje in pričakuje od dopusta — čudovito naravo, odmaknjenost od civilizacije, drug drugega.

Že kmalu smo želeli raziskati, kaj bo naš dom v naslednjih dneh, zato smo se odpravili naokrog. Računali smo na kakšno uro pohoda okrog otoka, a se je zavlekla v tri. Zaradi razgibane skalnate obale na drugi strani otoka in predvsem zaradi smeti, ki so ležale na njej. Vsepovsod so bile plastenke, čevlji, stiropor. V tej grozi sem bila ironično vesela, da je sem in tja naplavilo tudi kako vrečo, v katero sem začela tlačiti smeti. 

Čigave? 

Zgrožena sem bila do te mere, da sem komaj zadrževala jok. Kako je možno, da se je to zgodilo tu, na najlepšem in najbolj osamljenem otočku? Skoraj pred domačim pragom? Že so me v medijih šokirale fotografije plaže iz Guatemale, ki jo vsako leto preplavijo tone in tone plastike in jo prostovoljci intenzivno čistijo skoraj celo leto, dokler ni popolnoma lepa. Do naslednjega deževnega obdobja in navala smeti, ki je čez kak teden dni. Že res, da sem lani tudi plavala med koščki vreč ob obali Hvara. Ampak sama še nikoli nisem stopila na obalo, ki je podobna slikam ‘grinpisovih’ kampanj. Plastenke, stiropor, čevlji … zataknjeni v skale in grmičke, ki so kot sito zaustavili vse kar plava v morju, pa ne bi smeli. Čigave so vse te smeti na Jadranu?

Streznitev

”Moje zagotovo ne,” si takoj odgovorim, na vprašanje, ki se mi porodi najprej. So iz jadrnic ali od dnevnih obiskovalcev, ki pridejo na ribji piknik, kopanje, trenutek miru? Domačini pravijo, da tudi njihove niso. Da so iz Albanije in na mnogih plastenkah in sandalih so res napisi v albanščini. 

Ampak dejstvo je, da so vse te smeti naše. Zanje sem odgovorna jaz in ti in vsi, ki še vedno kupujemo vodo, kokakolo, olje, praške, kozmetiko v plastenkah. Vsi mi, ki dovolimo, da industrija plastike za enkratno uporabo sploh obstaja.

Čiščenje … je to sploh rešitev?

Čiščenje plaže ni rešitev problema. Je pa dobro soočenje s tem, da težava res obstaja. Da sem zanjo še vedno kriva tudi sama. Da moram več storiti tokom leta, da pripomorem k njeni odpravi.

Včasih sem na morju nabirala školjke, lepe kamne in naplavljen les. Danes nabiram odpadke. Za čiščenje se odločim, ker ne morem kar pustiti, da smeti ležijo tam in postajajo del narave. Tudi zato, ker sprejemam, da so te smeti kanček tudi moje. In ker želim dati zgled mojima puncama. Super, če z njim spodbudim tudi domačine in dnevne obiskovalce, prijatelje in vse, ki to berete. Je moj klic na pomoč.

Na obzorju ni nič novega?

Morda je tako videti, a počasi se odvijajo zgodovinski premiki.

2. marca 2022 se je Okoljska skupščina Združenih narodov soglasno strinjala, da bo s prelomnim sporazumom oblikovala svetovno pogodbo za odpravo onesnaževanja s plastiko. Razvila bo pravno zavezujočo pogodbo za odpravo onesnaževanja s plastiko, s čimer je sprejela enega najbolj ambicioznih okoljskih ukrepov na svetu od Montrealskega protokola iz leta 1989, ki je učinkovito postopno opustil ozonu škodljive snovi. 

Zdaj je jasno, da je onesnaževanje s plastiko preseglo vse meje. Dobesedno. In postalo globalni problem, ki ga posamezniki, podjetja in države ne (z)morejo rešiti same. Res, da vsak korak posameznika šteje, ker premika tudi številna podjetja, ki so naredila pomembne prostovoljne korake in postavila nove standarde v industriji. A potrebna so globalna pravila in obveznosti.

Vlade držav članic ZN so se prvič zavezale, da bodo obravnavale celoten življenjski cikel plastike – od proizvodnje plastike in transporta do proizvodnje, porabe in odlaganja izdelkov iz nje – s ciljem končanja onesnaževanja s plastiko.

VEČ NA TO TEMO:

• Sporazum za odpravo onesnaževanja s plastiko Global Plastics Treaty
• Slovenska organizacija EKOKROG, ki si s projekotm Zapri krog prizadeva za vpeljavo kavcijskega sistema zbiranja plastenk
• Sunce, hrvaška organizacija, ena vodilnih organizacij za zaščito narave in okolja na Hrvaškem. Eno izmed področij delovanje je tudi odkrivanje onesnaženih plaž, organizacija čiščenja in projekti povezani z izobraževanjem na to temo.

• Beyond Plastic Med – BeMed je organizacija, ki se zavzema za odpravo onesnaženja s plastiko v Mediteranu
• WWF je neodvisna naravovarstvena organizacija z več kot 30 milijoni sledilcev in globalno mrežo, ki deluje v skoraj 100 državah. Naše poslanstvo je zaustaviti degradacijo naravnega okolja planeta in zgraditi prihodnost, v kateri bodo ljudje živeli v sožitju z naravo, z ohranjanjem svetovne biološke raznovrstnosti, zagotavljanjem trajnostne rabe obnovljivih naravnih virov in spodbujanjem zmanjševanja onesnaževanja in potratne porabe. https://www.worldwildlife.org
• Neprofitno globalno družbeno gibanje več kot 100 milijonov ljudi, ki vsako leto prepreči, da bi okoli 300 milijonov kg plastike onesnažilo svet. Z ozaveščanjem, zagovorništvom in pobudami, kot je julijski izziv Brez plastike (Plastic Free July), z ljudmi in organizacijami delijo rešitve brez plastike. Našla boš številne ideje, kako se ji v vsakdanjem življenju izogniti, možnosti vključitve v različne izzive in projekte: www.plasticfreejuly.com
• Organizacija, ki prakticira ‘business for good’ in spodbuja k čiščenju plaž morij in oceanov ter deli nasvete in skupnost v zvezi s tem: www.4ocean.com

Tako lahko pripomoreš tudi ti

Skupaj lahko pripomoremo k bolj trajnostni prihodnosti, kjer bomo živeli z naravo in ne na njen račun.

1. Izogni se nakupu izdelkov v plastični embalaži za enkratno uporabo.
2. Tudi sicer izbiraj izdelke, oblačil, čevlje … ki so iz biorazgradljivih, naravnih materialov.
3. Pridruži se milijonom ljudi po vsem svetu, ki sprejemajo julijski izziv brez plastike. Najdeš jih na #plasicfreejuly in #EndPlasticPollution.
4. Zavzami se za zaščito oceanov. Konec avgusta 2022 se bodo Svetovni voditelji zbrali pri Združenih narodih, da bi razpravljali o tem, kako upravljati svetovne oceane. Zgodovino lahko zapišejo tako, da se dogovorijo o sporazumu, ki bi spremenil način, kako skrbimo za naše oceane. Podpiši peticijo in pozovite vlade, naj zaščitijo oceane: https://act.greenpeace.si/zascitimo-oceane#firstPage.
5. Spremljaj me na družbenih omrežjih, kjer delim nasvete za bolj trajnostni vsakdan.
6. Izrazi podporo z deljenjem tega bloga, saj je s tako vsebino vse težje prodreti in parirati klikabilnim vsebinam in algoritmom. Hvala.

FOTOREPORTAŽA NAŠE ČISTILNE AKCIJE

Tudi ti težko uživaš na plaži z naplavljenimi smetmi? Se lotiš čiščenja? Vesela bom tvojih izkušenj in pogovora v komentarju. Hvala.

Maham,

Nika

*Fotografije: VSTANEM

čiščenjeekologijatrajnostni nasvetitrajnostnozdrave navade