Pesticidi v ekološki hrani: Je res tudi EKO »špricano«?

Največkrat slišana trditev o ekološki hrani, takoj za tem, da je predraga, je: »Saj je tudi EKO špricano.« Pred leti je zamajala tudi moje prepričanje v ekološko hrano. Predvsem zato, ker ni čisto napačna. Zato ti želim razložiti, kaj v ekološkem kmetijstvu v resnici pomeni »špricano« in zakaj ta stavek ni dober argument proti ekološki hrani. Je pa lahko zelo dobro zavajanje.

Je res tudi EKO »špricano«?

Če misliš škropljeno, potem da. Ampak to še zdaleč ne pomeni, da je vseeno, ali kupiš ekološko ali konvencionalno pridelano hrano. Da bi čim bolje razumela, kaj škropljenje pomeni v praksi, sem o tem vprašala tudi Anjo Kastelic z Ekološke kmetije Kastelic, kjer se ukvarjajo predvsem s pridelavo jabolk.

PREVERI TUDI: Kaj moraš vedeti, preden ugrizneš v eko jabolko. Intervju z Anjo Kastelic iz ekološke kmetije Kastelic

Kaj sploh pomeni »špricano« in kaj je pesticid?

Ko v vsakdanjem pogovoru rečemo, da je nekaj »špricano«, običajno mislimo, da je bilo škropljeno s pesticidi. A že tukaj nastane prva težava: pesticid ni ena sama snov in tudi vsako škropljenje ni enako.

Pesticidi so širša skupina sredstev za zatiranje neželenih organizmov. Mednje sodijo tudi fitofarmacevtska sredstva oziroma FFS, ki se uporabljajo posebej za varstvo rastlin in pridelkov pred škodljivci, boleznimi in pleveli. Druga skupina so na primer biocidi, kamor sodijo nekatera sredstva proti komarjem, mravljam ali glodavcem. Ker govorimo o pridelavi hrane, nas v tem članku zanimajo predvsem fitofarmacevtska sredstva, čeprav bom ponekod uporabljala tudi širši izraz pesticidi.

Škodi so seveda podvrženi tudi ekološki pridelki, zato tudi ekološko kmetovanje uporablja sredstva za varstvo rastlin. Bistvena razlika je v pravilih njihove uporabe. Pri ekološkem kmetovanju sintetični pesticidi niso dovoljeni, varstvo rastlin pa se ne začne pri škropivu, ampak pri preventivi. Zato namesto izraza »naravna škropiva« raje uporabljam natančnejši izraz sredstva za varstvo rastlin, dovoljena v ekološki pridelavi.

Anja mi je povedala, da za varstvo rastlin veliko naredijo že pred škropljenjem: izbirajo odpornejše sorte, z obrezovanjem skrbijo za zračno krošnjo, urejajo tla in travno rušo ter spremljajo vreme, bolezni in škodljivce. Pomagajo si tudi z vabami in feromonskimi pastmi.

»Pri jabolkih je zelo pomembno, da ukrepaš pravočasno. Ne škropiš ‘na pamet’, ampak spremljaš pogoje za okužbo.«

Takšni preventivni ukrepi so osnova ekološkega varstva rastlin. Šele kadar niso dovolj oziroma je pridelek ogrožen, se lahko uporabijo sredstva za varstvo rastlin, dovoljena v ekološki pridelavi, in še ta le v določenem obsegu.

Kaj lahko ekološki kmet sploh uporablja?

Evropska zakonodaja natančno določa, katere učinkovine je dovoljeno uporabljati v fitofarmacevtskih sredstvih v ekološki pridelavi. Med njimi so na primer določeni mikroorganizmi, žveplo, rastlinska olja, piretrini, spinosad in nekatere bakrove spojine.

A tudi »dovoljeno v EKO« ne pomeni avtomatično neškodljivo. Uporaba teh sredstev je dovoljena pod določenimi pogoji in omejitvami ter takrat, ko so potrebna.*1

Zakaj pa EKO kmet včasih škropi, če njegove rastline še niso bolne?

Pri enem od znanih vinogradnikov sem na vprašanje, zakaj nimajo ekološke pridelave vina, dobila odgovor: »Ah, saj ekološki špricajo še bolj kot mi. Oni morajo včasih škropiti kar po navodilu, tudi če so trte zdrave.«

Priznam, trditev me je zmedla. Zakaj bi škropil rastlino, ki je videti zdrava? Šele ko sem stvar bolje raziskala, sem razumela, da pri varstvu rastlin včasih ne moreš čakati, da se bolezen že pojavi. Kako je to videti v praksi, mi je na primeru jabolk razložila Anja:

»Da, zelo pogosto, predvsem pri škrlupu. Ko bolezen že vidiš na listih ali plodovih, si pogosto prepozen in škoda je narejena. Zato se ravnamo po vremenu, napovedih, opozorilih svetovalne službe in spremljanju nasada. Pri jabolčnem zavijaču si na primer pomagamo s feromonskimi pastmi, saj je bistveno ukrepati ob pravem času, ne šele takrat, ko je črv že v plodu.«

V Sloveniji se spremljajo vremenske razmere, razvoj rastlin ter pojav in širjenje bolezni in škodljivcev. Na podlagi teh podatkov strokovne službe pripravljajo prognostična obvestila in pridelovalce opozarjajo, kdaj je smiselno ukrepati. To pa ne pomeni, da mora vsak ekološki kmet preventivno škropiti po nekem koledarju. Obvezni ukrepi so le pri nekaterih posebej nevarnih boleznih in škodljivcih, kot je zlata trsna rumenica. Gre za neozdravljivo bolezen vinske trte, ki jo z okuženih na zdrave trte prenaša ameriški škržatek. Na določenih območjih Slovenije je njegovo zatiranje obvezno, Uprava pa določi tudi obdobje prvega škropljenja. Navodila vključujejo posebej prilagojene programe za ekološko pridelavo.

Vinogradnik lahko torej zaščiti trto, ki še ne kaže znakov bolezni, ker s tem preprečuje, da bi prenašalec bolezen širil na zdrave trte.*2

Je res, da EKO kmetje škropijo večkrat?

To vprašanje sem želela zastaviti predvsem zato, ker sem že večkrat slišala trditev: »Saj ekološki škropijo še več kot konvencionalni.«

Anja: »V tej trditvi je lahko nekaj resnice, če gledamo samo število voženj skozi nasad. Ekološka sredstva so pogosto bolj kontaktna in krajše delujejo, zato jih je v težkih vremenskih razmerah treba ponavljati pogosteje. Ampak samo število škropljenj ne pove prav veliko. Pomembno je tudi, s čim škropiš, kako sredstvo deluje in kako dolgo ostaja v rastlini in okolju. Primerjava samo po številu je zato precej zavajajoča.«

So potem lahko tudi v ekološki hrani ostanki pesticidov?

Pri EKO nadzoru preverjajo evidence, račune, sledljivost, stanje v nasadu in skladiščenje sredstev, pridelek pa lahko tudi vzorčijo in analizirajo.

»Teoretično se lahko pojavijo tudi ostanki nedovoljenih sredstev zaradi zanosa iz sosednjih nasadov. To preprečujemo z razdaljami, zaščitnimi pasovi, živimi mejami, dogovorom s sosedi in spremljanjem smeri vetra«, je pojasnila Anja.

Ekološka oznaka ne pomeni, da laboratorij v živilu nikoli ne more zaznati nobenega ostanka. Lahko gre za ostanke sredstev, dovoljenih v ekološki pridelavi, v določenih primerih pa tudi za kontaminacijo iz okolja.

Ključna razlika v obremenjenosti ekoloških pridelkov v primerjavi s konvencionalnimi se pokaže, če namesto enega jabolka ali kmetije pogledamo veliko število vzorcev.

Koliko pesticidov najdejo v EKO hrani?

Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je v zadnjem poročilu*3 zajela 5.939 vzorcev ekološke hrane:

• Pri 80,4 % ekoloških vzorcev niso zaznali ostankov pesticidov. 
• Pri 18,8 % so bili zaznani ostanki pesticidov na ali pod zakonsko določeno najvišjo mejno vrednostjo.
• 0,9 % vzorcev je presegalo zakonsko določeno najvišjo mejno vrednost.
• 0,4 % vzorcev je bilo po upoštevanju merilne negotovosti neskladnih.

Podatki EFSA pa kažejo, da so pri ekološki hrani ostanki pesticidov praviloma zaznani redkeje kot pri konvencionalni.

Pri tem zaznan ostanek pesticida še ne pomeni, da je živilo nevarno. Meni pa je pomembno, da so po podatkih EFSA ostanki pesticidov v ekološki hrani zaznani redkeje kot v konvencionalni. Če lahko z izbiro EKO zmanjšam svojo izpostavljenost sintetičnim pesticidom, je to zame že dovolj dober razlog, da jo izberem.

Kaj pa jagode iz slovenskih trgovin in tržnic?

ZPS je leta 2026 v laboratorij poslala 15 vzorcev svežih in zamrznjenih jagod*4. Med šestimi vzorci svežih jagod, kupljenih v sezoni, je bil tudi en ekološki. V njem niso zaznali nobenih ostankov pesticidov.

To je seveda samo en ekološki vzorec, zato rezultata ne moremo posplošiti na vso EKO hrano. Je pa zanimivo, da so pri nekaterih drugih vzorcih našli več različnih ostankov pesticidov hkrati. V enem vzorcu jagod celo osem.

Test je pokazal še nekaj zanimivega: slovensko poreklo samo po sebi ni bilo zagotovilo za manj ostankov pesticidov. Zato te ponovno opozarjam, da lokalno pridelano ne pomeni ekološko in brez sintetičnih pesticidov. 

Preberi tudi: Lokalna in domača hrana, kaj danes pravzaprav to pomeni?

Pri pesticidih ne gre samo za moj krožnik

Ko se potrošniki pogovarjamo o pesticidih, največkrat pomislimo na njihove ostanke v hrani in na to, kaj z njimi zaužijemo. Toda precej bolj neposredno so jim lahko izpostavljeni ljudje, ki nam hrano pridelujejo. Tudi Uprava RS za varno hrano opozarja, da lahko fitofarmacevtska sredstva vsebujejo nevarne snovi. Pri njihovi uporabi je zato predpisana osebna varovalna oprema, ukrepi pa so namenjeni zmanjševanju tveganj za zdravje ljudi in okolje.

Kaj o tem pravijo raziskave?

Pesticidi so zelo različne snovi, zato tudi njihov vpliv na zdravje ni enak.

Zelo raziskana je npr. povezava med izpostavljenostjo pesticidom in Parkinsonovo boleznijo. Sistematični pregled in meta-analiza, objavljena leta 2026, je zajela 124 raziskav in ugotovila pomembno povezavo med izpostavljenostjo pesticidom in Parkinsonovo boleznijo.*5 Povezava se je pokazala tudi pri poklicni izpostavljenosti, najmočnejši dokazi pa so bili pri herbicidih.

To ne pomeni, da bo vsak človek, ki uporablja pesticide, zbolel za Parkinsonovo boleznijo. Pomeni pa, da je zmanjševanje izpostavljenosti pomembno tudi za ljudi, ki našo hrano pridelujejo.

Ko govorim o kakovostni hrani, mi je pomembno tudi to: ljudje, ki jo pridelujejo, si zaslužijo zdravo okolje, v katerem delajo in živijo.

Vpliv načina pridelave pa se seveda ne konča pri človeku.

Anja: »V nasadu se razlike opazijo tudi v življenju: več je žuželk, več opazimo ptic, tla so bolj živa, pomembnejša postane celotna kondicija nasada in ne samo »gašenje« težav s sredstvi. Ekološki način te prisili, da bolj gledaš nasad kot celoto.«

Strokovna podlaga o ekološkem kmetijstvu navaja, da prepoved sintetičnih pesticidov bistveno zmanjšuje tveganje njihovega pronicanja v podtalnico.

Razlika se kaže tudi v življenju okoli njive. Globalne meta-analize, povzete v strokovni podlagi, na ekološko obdelanih površinah v povprečju ugotavljajo približno 30 % več vrst in 50 % več osebkov kot na konvencionalno obdelanih površinah.

Ali soda bikarbona res odstrani pesticide s sadja in zelenjave?

Sadje in zelenjavo je v vsakem primeru dobro temeljito oprati pod tekočo vodo, ne le zaradi morebitnih ostankov pesticidov. Tako odstraniš umazanijo in del površinskih ostankov. A žal ne moreš odstraniti vseh pesticidov. Nekatera sredstva namreč rastlina vsrka in se razporedijo po njenih tkivih. Imenujemo jih sistemična sredstva.

In kaj je z nasvetom, da sadje namakamo v sodi bikarboni?

Ni popoln mit, ni pa niti čudežna rešitev. V raziskavi na jabolkih*6 je raztopina sode bikarbone učinkoviteje odstranila površinske ostanke dveh preučevanih pesticidov kot sama voda. Toda ostankov, ki so že prodrli v tkivo jabolka, ni mogla v celoti odstraniti.

Torej: pranje da, soda lahko pri nekaterih površinskih ostankih pomaga, vendar z njo načina pridelave ne moremo preprosto »sprati«.

Torej mit »tudi EKO je špricano« drži ali ne?

Brez širšega konteksta je ta trditev precej zavajajoča.

Tudi ekološki kmet mora varovati rastline. Včasih tudi s škropljenjem. V določenih primerih mora ukrepati, še preden na svoji rastlini opazi bolezen, ker je pravočasno ukrepanje pomembno za preprečevanje njenega širjenja.

Ekološka pridelava pa je zasnovana drugače od konvencionalne. Njen cilj ni samo pridelati pridelek, ampak ga pridelati na način, ki upošteva tudi tla, vodo, biotsko raznovrstnost, živali in ljudi. Zato ima drugačen sistem pravil. Najprej preventiva, zdrava tla, kolobarjenje, odpornejše sorte ter biološki in mehanski ukrepi. Če to ni dovolj, so dovoljena le določena sredstva in pod predpisanimi pogoji. Sintetični pesticidi niso dovoljeni.

Podatki iz nadzora hrane pa kažejo, da so pri ekoloških živilih zaznani ostanki in preseganja mejnih vrednosti pesticidov manj pogosti kot pri konvencionalnih.

Zaključek

»V ekološki pridelavi jablane predvsem krepimo in varujemo vnaprej, podobno kot pri preventivi, saj ko bolezen enkrat res izbruhne, imamo na voljo precej manj možnosti za učinkovito »gašenje«.«, strne Anja bistveno razliko med ekološo in konvencionalno pridelavo jabolk.

EKO hrane ne izbiram zato, ker bi verjela, da je to hrana, pridelana v nekih idealnih razmerah, brez vsakršnih sredstev za varstvo rastlin, pod steklenim zvonom, če hočeš. Izbiram jo zato, ker želim podpirati način pridelave, pri katerem sintetični pesticidi niso dovoljeni, nabor dovoljenih sredstev je omejen, preventiva pa je del samega sistema. In ker pri hrani ne gledam samo na končni pridelek. Gledam tudi na človeka, ki ga je pridelal, na tla, v katerih je rasel, na vodo okoli njih in na vse drugo življenje, ki si z nami deli isto njivo.

Če te zanima več o tem, zakaj sama izbiram ekološko hrano, preberi še:

• Eko živila v katera je vredno investirati
• Vodič: Trajnostna prehrana
• Intervju z Anjo iz Eko kmetije Kastelic, kjer pridelujejo odlična ekološka jabolka

Na kratko: je EKO hrana brez pesticidov?

EKO ne pomeni, da hrana nikoli ni škropljena. V ekološki pridelavi sintetični pesticidi niso dovoljeni, poudarek je na preventivi, dovoljen pa je omejen nabor sredstev za varstvo rastlin in njihova uporaba je nadzorovana.

Zato trditev »tudi EKO je špricano« drži le deloma. Ko razumem, s čim, zakaj in pod kakšnimi pogoji, zame ni argument proti ekološki hrani, ampak še en razlog, da jo takrat, ko lahko, izberem.

Maham,

Nika

*Fotografije: Canva

**Vsebina je nastala s sodelovanjem z Ministrstvom za kmetijstvo v okviru katerega smo obiskali tudi ekološko kmetijo Kastelic. 

Sorodne vsebine

Dan Zemlje: zakaj je še vedno pomemben in kaj lahko narediš to leto

Dobra kozmetika za pomirjanje rdečice: kaj res deluje pri občutljivi koži in rozacei

EKO jabolko: kaj vse se zgodi, preden ga ugrizneš?

Eko živila, v katera je poleg sadja in zelenjave najprej vredno investirati