Vse, kar moraš vedeti o ekološki prehrani

Eko živila so danes dostopna na vsakem koraku. Pa je res vsa hrana z napisom bio ali eko ekološka? In v čem se razlikuje od navadnih živil? Da se boš lažje znašla med trgovskimi policami in na tržnici, ti bom predstavila certifikate ekološkega kmetijstva in druge oznake ter razjasnila, kaj ti zagotavljajo.

👉 Preberi tudi: Ekološka hrana: Zakaj jo je moj hladilnik poln in kako mi to uspeva

Ekološka prehrana: Resnica o ekološkem certifikatu in njegovem pomenu za zdravje in okolje

Spoznaj resnico o ekoloških certifikatih, zakaj so pomembni za zdravje, kako prepoznati resnično ekološka živila in katere prednosti prinaša ekološko kmetijstvo. Postani bolj ozaveščen potrošnik!

Ekološki certifikat

To je odgovor na vprašanje v uvodu oz. najpogostejše vprašanje, ko prvič razmišljaš o eko hrani: Kako vem, da je eko hrana res eko in zakaj bi sploh posegala po njej?

ZELENI LIST je znak ekološkega kmetovanja. Je enoten v vsej Evropi, v Evropi ga torej nosijo ekološko pridelana in predelana živila. Z ekološkim certifikatom morajo biti opremljeni kmetje in predelovalci, če prodajajo živila kot ekološka živila.

EU-oznaki zeleni list, ki je obvezna od leta 2010, je dodana unikatna šifra institucije ali organa nadzora in certificiranja ter oznaka porekla (surovine) živila iz ekološkega kmetijstva. Poreklo je lahko navedeno z imenom države ali regije (npr. Kmetijstvo Slovenije), iz katere prihaja izdelek, kadar pa so ekološke surovine iz več držav, je poreklo navedeno z bolj ali manj opredeljenim območjem (npr. Kmetijstvo EU ali Kmetijstvo EU in zunaj EU).

Se ekološko pridelano živilo v Sloveniji razlikuje od tistega, ki so ga pridelali v Španiji ali celo na Kitajskem? Standardi za pridobitev certifikata so znotraj kmetijstva EU enotni. Za uvožena ekološka živila se zahteva, da so pridelana pod enakimi pogoji, kot to predpisujejo evropski predpisi. Pogoji za pridobitev značke so torej enaki.

Takšna oznaka zagotavlja skladnost pridelave, predelave, pakiranja, skladiščenja in transporta ekoloških pridelkov, živil in krmil z veljavnimi predpisi za ekološko kmetijstvo.

💚👉 A če imaš možnost, vseeno izbiraj ekološke izdelke, ki so rezultat Ekološkega kmetijstva Slovenija, saj pri tem vplivaš še na:

• ogljični odtis; lokalno ima zaradi manj prevoza manj ogljičnega odtisa,
• svežino in prehrambno vrednost živila; običajno so lokalna živila manj skladiščena in bolj sveža (to velja vsaj za zelenjavo in sadje), in imajo krajšo pot do uporabnika, kar prav tako vpliva na svežino in hranilno vrednost,
• lokalno skupnost. Tvoje nakupovalne odločitve in podpora lokalnemu so naložba v lokalno skupnost, da cveti skupaj s teboj. Tako pomagaš razvijati in ohraniti slovensko podeželje, manjše kmetije.
• zmanjšaš embalažo. Kupovanje neposredno pri kmetu ali pri ponudnikih, kot je npr. Zeleni zabojček, močno okrni tudi embalažo, ki je potrebna za to, da hrana pride od njive do krožnika neoporečna. Če je embalaža prisotna, npr. za jajca, mlečne izdelke, razsuto zelenjavo, pa je ta največkrat papirna, steklena in povratna.

Zakaj bi sploh posegal po eko živilih?

Najpogostejši razlog, zaradi katerega iščemo ekološka živila, je zdravje. Pa je eko hrana res bolj zdrava?

Študije Evropske agencije za varnost hrane in testi potrošniških organizacij kažejo, da je.

V okviru nadzorov v posameznih članicah Evropske unije, izvedenih v letu 2019, so analizirali ostanek pesticidov v več kot 12.000 živilih. Med njimi so bili jabolka, zelje, zelena solata, breskve, špinača, jagode, paradižnik, oves, ječmen, vino (rdeče in belo), kravje mleko in prašičja maščoba. Iz končnega poročila Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) izhaja, da je bilo 87 odstotkov ekoloških živil brez ostankov pesticidov (ki ne smejo biti sintetični), med konvencionalno pridelanimi živili pa je bil ta delež zgolj 54-odstoten.*1

Nekatere študije kažejo tudi prednosti v hranilni sestavi nekaterih ekoloških živil v primerjavi s konvencionalnimi. Rezultati teh študij kažejo, da ekološko pridelana sadje in zelenjava vsebujeta v povprečju kar za 20–40 %  polifenolov (močni antioksidanti) in manj kadmija. Povečane vrednosti so dokazane tudi pri vsebnostih vitaminov, mineralov in drugih hranil. Mleko iz ekološke pridelave denimo vsebuje do 60 % višje vrednosti zdravih maščobnih kislin, meso pa do 47 % višjo vsebnost nenasičenih maščobnih kislin.*2

‘’Ekološko kmetovanje zagotavlja pridelavo visokokakovostne in varne hrane z bogato prehransko vrednostjo in visoko vsebnostjo vitaminov, mineralov in antioksidantov. Ker je pri tovrstnem kmetovanju prepovedana uporaba lahko topnih mineralnih gnojil, kemično sintetiziranih fitofarmacevtskih sredstev (pesticidov), gensko spremenjenih organizmov in proizvodov, pridobljenih iz teh organizmov ter različnih regulatorjev rasti, praktično ni pričakovati ostankov teh snovi v pridelkih ali živilih in posledično – pri potrošnikih.’’ Zveza potrošnikov Slovenije

Kaj pa predelana ekološka hrana?

‘’Skladno z zakonodajo ne smejo vsebovati umetnih sladil, stabilizatorjev, konzervansov, glutaminatov in drugih ojačevalcev okusa, prav tako pa v njih ne smejo biti prisotna umetna barvila, umetne arome, hidrogenirane maščobe ter gensko spremenjene sestavine. Tako so živila zdravju prijaznejša in polnovrednejša,’’ razlaga Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP).

Boš pa v spletu lahko zasledila tudi drugačna mnenja o ekološki predelani hrani. Predelana ekološka živila namreč zaradi vpliva skladiščenja ali predelave niso imuna na onesnaževala, zato na potrošniških testih občasno dosegajo podobne skupne ocene kot konvencionalna živila.*3

Eko živila so običajno tudi bolj trajnostna

Misel na zdravje je ena najpomembnejših, ki me spodbuja k nakupu ekoloških živil. Ni pa edina. To, kaj jemo in kje kupujemo hrano, nima le vpliva na naše zdravje, temveč tudi na okus jedi, na počutje živali, ljudi, ki hrano pridelujejo, podnebne spremembe …

Ekološko hkrati običajno pomeni:

• BOLJ OKUSNO. Ekološka hrana ima zaradi naravne pridelave na voljo dovolj časa, da raste, se razvija in tudi dozori. Tako dozori naravno, kar se pozna na njeni teksturi in polnejšem okusu.
• LJUDEM PRIJAZNEJŠE. Ustvarjanje kakovostnih delovnih mest ter vpliva tudi na rodove zanamcev. Največkrat podpira tudi ‘fair trade’ trgovino.
• ŽIVALIM PRIJAZNEJŠE. Ekološko kmetijstvo prakticira rejo, prilagojeno živalskim vrstam in pasmam. Živali morajo imeti prost izhod iz hleva, kletke torej niso dovoljene. Prepovedano je krmljenje živali z gensko spremenjeno krmo. Prav tako sta prepovedana preventivno zdravljenje in uporaba hormonov.
• OKOLJU PRIJAZNEJŠE. Ekološko kmetovanje stremi k vzpostavitvi ravnovesja med kmetijstvom in okoljem. Trajnostno gospodarjenje z viri, izogib uporabi pesticidov, praksam kmetovanja, ki imajo slab vpliv na okolje, gensko spremenjenim organizmom … so le nekateri atributi ekološkega kmetijstva. Zaradi uporabe izključno ekološkega humusa, kolobarjenja in gnojil iz hlevov živali, ki so v ekološki reji, je poskrbljeno tudi za dobro rodovitnost tal. Ekološko kmetijstvo ima tudi manjši vpliv na izpuste toplogrednih plinov kot konvencionalno kmetijstvo, pri čemer so zelo pomembne krajše distribucijske poti. Celoten proces ekološkega kmetovanja pripomore k varovanju okolja (tal, vode in zraka) ter k ohranitvi biotske raznovrstnosti.
• MANJ EMBALAŽE, še posebej plastične. Sem to res zapisala?! Zdi se, da tudi ekološka živila ne morejo uiti trendu pakiranja v plastično embalažo, še posebej tista, ki so na voljo v trgovinah. Vseeno pa se kažejo premiki in ozaveščeni ponudniki poskušajo plastiko nadomestiti s steklom, kartonom, bioplastiko. Tukaj spet opominjam, da je lokalno ekološko boljša izbira kot samo ekološko, tudi zaradi embalaže.

Je ekološko kmetijstvo ali eko hrana lahko ‘nateg’?

Želiš, da ti odgovorim po kmečko? Če iščeš ekološko živilo, poišči enoten evropski logotip zelenega lista, ki dokazuje, da je živilo ekološko certificirano in redno nadzorovano. Karkoli na policah trgovin ali pod pulti tržnic, ki spominja na bio, pa te oznake nima, ni ekološko.

Uraden zapis na strani ministrstva za kmetijstvo je bolj kompliciran, vendar pove enako: ’Kmetijske pridelke oziroma živila, ki se tržijo v Sloveniji, se mora označevati z enotno označbo ekološki in to le potem, ko je bil kmetijski pridelek oziroma živilo pridelano oziroma predelano skladno s Pravilnikom o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil (Uradni list RS, št. 8/14), Uredbo 834/2007/ES in Uredbo 889/2008/ES. Pri označevanju kmetijskih pridelkov oziroma živil je obvezna uporaba evropskega logotipa. Poleg označbe ekološki se lahko uporabljajo tudi okrajšave, kot sta „bio” in „eko”.

V sistemu ekološkega kmetovanja je zagotovljen nepretrgan in transparenten nadzor nad pridelavo in predelavo teh pridelkov oziroma živil »od njive do krožnika« in tako zajamčena večja varnost tistim potrošnikom, ki se za takšne pridelke oziroma živila odločijo.”

To so še drugi certifikati in oznake, ki jih je pri eko hrani dobro poznati

Da ob kupu oznak na ekoloških izdelkih ne boš zmedena:

1. Zeleni list je obvezna oznaka.
2. Poleg oznake zelenega lista boš na slovenskih ekoloških izdelki lahko našla še okrajšave “eko” ali “bio” ter nacionalni oz. slovenski znak za ekološko kmetijstvo (lastovka). Težnja je, da se na novih embalažah znak lastovice opusti, vendar je zaenkrat še dovoljen.
3. Opcijsko je ob zelenem listu lahko še znak neodvisnih akreditiranih certifikacijskih organizacij, ki izvajajo nadzor nad ekološkim certifikatom in jih imenuje država. Primer sta oznaki, ki ju podeljujeta Inštitut KON-CERT – Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu Maribor (levo) in IKC – Inštitut za kontrolo in certifikacijo Univerze v Mariboru.

Podobno boš na ekoloških izdelkih, ki so uvoženi, lahko poleg zelenega lista (ta je enako osnova in pogoj) našla še nacionalne oznake ekološkega kmetijstva držav iz katerih izdelek izhaja. To pa zato, ker imajo npr. v Nemčiji ali Franciji nekatere oznake bistveno daljši staž in s tem večjo prepoznavnost.

Je značka zeleni list torej najvišja možna oznaka; je lahko hrana še boljša?

Obstajajo še strožji predpisi za ekološko kmetijstvo?

Obstajajo. Ekološko kmetijstvo ni vrh trajnostnega kmetijstva, zato nekateri proizvajalci to jemljejo kot osnovo in presegajo samo ekološko kmetovanje. Običajno gre za oznake, ki jih podeljujejo različna privatna združenja in skupine ekoloških kmetov. Med njimi je najbolj poznana in uveljavljena oznaka Demeter, ki jo podeljuje organizacija Demeter International iz Nemčije. Celotna kmetija mora biti ekološka. Živila so pridelana in predelana po biološko-dinamični metodi. Zahteva najstrožje standarde čistosti izdelkov ter uporabe škropil in gnojil. Vsa živalska krma mora biti ekološko pridelana, zahteve pri uporabljeni krmi so strožje, prepoveduje tudi odstranjevanje rogov kravam. V Sloveniji je s standardom Demeter certificiranih 20 proizvajalcev.

Obstaja pa tudi slovenski certifikat Biodar, ki ima strožjie predpise, kot jih določa evropsko ekološko kmetijstvo. Z njo so označena slovenska živila, ki imajo znak zelenega lista, hkrati pa sledijo še dodatnim standardom za ekološko kmetovanje Zveze združenj ekoloških kmetov Slovenije. Živila prihajajo s kmetij, ki so v celoti usmerjena v ekološko pridelavo.

Druge oznake, ki so pri nas na živilih pogoste, najdemo na proizvodih iz ostalih shem kakovosti:

• Izbrana kakovost
• Zaščitena označba porekla
• Zaščitena geografska označba
• Zajamčena tradicionalna posebnost
• Označba višje kakovosti
• Integrirana pridelava

Če te zanimajo, na povezavi spodaj poglej, kaj predstavljajo:

Primeri oznak na ekoloških izdelkih

Najpogostejši izgovori, ki jih boš slišala v povezavi z eko hrano

1. Delamo ekološko, vendar nismo certificirani, ker je to predrago

Na MKGP sem se pozanimala, koliko kmeta stane certifikat. Znesek je okrog 180 EUR/ leto in to za celotno kmetijo, ne glede na to, koliko izdelkov prideluje oz. predeluje.

2.  Vsebnost vitaminov med ekološkim in navadnim sadjem je enaka

Raziskave v splošnem kažejo drugače, se pa res najde tudi kakšna, ki trdi, da ni tako. A vsebnost vitaminov ali hranil ni edina stvar, zaradi katere se odločamo za podporo oz. izbiro ekološkemu. Če ne razumeš, preberi članek še enkrat ali nadaljujva pogovor v komentarju.

3. Kako pa naj vem, da solata ni bila škropljena?

Obrati z ekološko pridelavo in predelavo so izpostavljeni strogemu nadzoru in predpisom, ki omejujejo uporabo številnih kemijskih snovi. Prav tako je nadzorovana in z evropskimi predpisi urejena tudi celotna veriga od pridelave in predelave vse do prihoda izdelkov na prodajne police. Zagotovljena je tudi popolna sledljivost od njive oziroma hleva do krožnika.

4. Eko hrana je zelo draga, ne morem si je privoščiti

Hrana je ena od večjih družinskih postavk, vsaj v našem proračunu. Vendar nam je pomembno, da je kakovostna, zdrava, lokalna (glej zgoraj, zakaj). Tudi sama sem eko hrano usvajala in uvajala postopno. Najprej sadje in zelenjavo, potem meso in mlečne izdelke, moke …  ter živila, ki jih jemo najpogosteje. Tako lahko spremembe delaš v svojem tempu in bolj zavestno, hkrati pa lahko iščeš ponudnike ekološke hrane, ki si jih lahko privoščiš. Mi smo hkrati ugotovili, da nas ekološka hrana bolj nasiti in da je količinsko potrebujemo manj. Skrbimo in pazimo, da hrane ne zavržemo. Stremimo k uživanju preprostih jedi in kupujemo čim manj predelanih. Vse to manjša strošek, ki ga namenimo ekološki hrani oz. si za enakega lahko počasi privoščimo vse več.

DODATNO BRANJE:

• Zemljevid ponudnikov ekoloških izdelkov v Sloveniji najdeš na tem linku. S pomočjo filtra izberi npr. ponudnike mesa, zelenjave, jajc … celo eko turistične kmetije.  https://www.nasasuperhrana.si/clanek/eko-kmetje-se-predstavijo-na-zemljevidu-ponudnikov/
• #ekojedci #nasasuperhrana sta dva ključnika, preko katerih tudi na družbenih omrežjih najdeš več vsebin na temo eko hrane. Ekojedci 2024 smo @nikaveger, @anzekuplenik, @danajaoblak, @foodiva_sasha, @rogovilice, @svojasrečka.
• Razišči projekt BEATLES, ki predvideva opolnomočenje vseh deležnikov v prehranskih sistemih v smeri vedenjskih sprememb za trajnostno, produktivno in podnebno pametno kmetijstvo, skladno z ambicijami Evropskega zelenega dogovora.

Zaključek

Ekološka hrana ni le modna muha, temveč pomembna izbira za zdravje, okolje in lokalno skupnost. Zeleni list, znak ekološkega kmetijstva, nam zagotavlja, da kupujemo resnično ekološka živila, ki so bolj zdrava in trajnostna. Zato naslednjič, ko boš na tržnici ali v trgovini, poišči zeleni list in podpri trajnostno prihodnost za vse nas. HVALA.

Maham,

Nika

*Viri:

*1 Zveza potrošnikov Slovenije: https://www.zps.si/nasveti-in-vodniki/pesticidi-v-zivilih-vec-vzorcev-s-presezenimi-vrednostmi-2022-09-14

*2 Zveza Potrošnikov Slovenije: https://www.zps.si/nasveti-in-vodniki/ekoloska-zivila-na-trajnostnem-krozniku-2022-03-02

Baranski M. in sod. (2014). Higher antioxidant and lower cadmium content  concentracion and lower incidence of pesticidere sidues in organically grown crops:  a systematic review and meta-analysis. The British Journal of Nutrition, 112(05), 794-811.

*2 Srednicka-Tober D. et al. 2016. Higher PUFA and n -3 PUFA, conjugated linoleic acid, α -tocopherol and iron, but lower iodine and selenium concentrations in organic milk: a systematic literature review and meta- and redundancy analyses. British Journal of Nutrition, page 1 of 18 doi:10.1017/S0007114516000349

*3 Ethical Consumer

** Fotografije: Canva, Vstanem

*** Zapis je oglasna vsebina, ki je nastala v sodelovanju z Ministrstvom za okolje, kmetijstvo in gozdarstvo.

Sorodne vsebine

Ekološka hrana: zakaj jo je moj hladilnik poln in kako mi to uspeva

30 Enostavnih korakov k bolj trajnostnemu načinu življenja

Eko turizem: Posestvo Trnulja

Je ekološko certificirana naravna kozmetika res lahko učinkovita alternativa konvencionalni?