Miti in resnice o ekološki hrani: 7 najpogostejših zmot
»Saj je tudi EKO špricano. Naša hrana je enaka ekološki, samo certifikata nimamo. Ekološka hrana je predraga.« To so trditve, ki jih o ekološki hrani slišim zelo pogosto. Ker so nekoč tudi mene spravljale v dvom, sem jih preverila s prebiranjem raziskav, pogovori s pridelovalci in obiski ekoloških kmetij.
Ugotovila sem, da so nekatere trditve napačne, druge delno držijo, pogosto pa je težava v zaključkih, ki jih iz njih potegnemo. Poglejva sedem najpogostejših mitov o eko hrani in kateri med njimi so zmote.
Miti in resnice o ekološki prehrani: 7 najpogostejših zmot
MIT 1: Naša hrana je EKO, samo certifikata nimamo, ker je predrag.
Ko med kmeti iščem eko pridelovalce, to trditev slišim zelo pogosto. Pravijo, da ne uporabljajo škropiv ali umetnih gnojil, zato je njihova hrana enaka ekološki.
Morda res uporabljajo podobne postopke. Vendar ekološka pridelava ne pomeni samo, da kmet ne uporablja določenih sredstev za varstvo rastlin. Upoštevati mora tudi pravila glede pridelave, tal, predelave in sledljivosti.
Certifikat je dokazilo, da izpolnjevanje teh pravil preverja neodvisna kontrolna organizacija.Na Ministrstvu za okolje, kmetijstvo in gozdarstvo sem se pozanimala, koliko kmeta stane certifikat. Znesek je okrog 180 EUR/ leto in to za celotno kmetijo, ne glede na to, koliko izdelkov prideluje oz. predeluje. To kljub temu, da je morda kmetija majhna ni veliko za to, kar certifikat Zeleni list s preverjanjem dokazuje; resnično ekološko pridelavo in predelavo, ki ji kupci lahko zaupamo.
Podpis v fotografijo: Brez pesticidov še ne pomeni EKO. Trditev ne pove, ali kmetija izpolnjuje vsa pravila ekološke pridelave, niti v kakšnih razmerah delajo ljudje, ki pridelujejo hrano
MIT 2: EKOLOŠKA HRANA NI NIČ BOLJŠA ZA ZDRAVJE
Raziskave v splošnem kažejo drugače; ekološko sadje in zelenjava naj bi vsebovala več vitaminov in tudi več antioksidantnov. Pri ekološkem mleku so raziskovalci ugotovili višje povprečne vsebnosti nekaterih maščobnih kislin omega-3.
A ključni argument za ekološko hrano ni le vsebnost hranil, temveč tudi odsotnost škodljivih pesticidov in kemikalij. Raziskave kažejo, da ekološki rastlinski pridelki v povprečju vsebujejo manj ostankov sintetičnih pesticidov, nitratov in kadmija.
To ne pomeni, da ima vsako EKO jabolko več vitaminov kot konvencionalno ali da uživanje ekološke hrane samo po sebi preprečuje, da bi zboleli. Pomeni pa, da so med živili lahko razlike, ki presegajo njihov videz in okus.
Ekološka hrana pomeni tudi večjo skrb za okolje in tako dolgoročno zdravje lokalne skupnosti.
MIT 3: EKO OZNAKI NE MOREM ZAUPATI, SAJ SO TUDI EKOLOŠKA JABOLKA LAHKO ŠPRICANA
Beseda ekološko pri živilih v Evropski uniji ni poljubna oglaševalska oznaka. Njena uporaba je zakonsko urejena. Ekološke kmetije in predelovalci morajo izpolnjevati predpisana pravila, voditi evidence in omogočati redne kontrole. Nadzor ne pomeni, da nepravilnosti nikoli ni. Pomeni pa, da jih je mogoče odkriti in ukrepati.
Ekološka živila najlažje prepoznaš po Zelenem listu. Ob njem sta tudi oznaka kontrolne organizacije in podatek o poreklu kmetijskih surovin. Kupcu ekološkega živila z oznako Zeleni list je zagotovljena popolna sledljivost od njive oziroma hleva do krožnika.
So ekološka jabolka res lahko špricana? Kaj to v resnici pomeni in kakšna sredstva sme uporabljati ekološki kmet, sem podrobneje raziskala tukaj: Pesticidi v ekološki hrani: je res tudi EKO »špricano«? Na hitro pa: V ekološki pridelavi sintetični pesticidi niso dovoljeni. Kmetje morajo najprej uporabljati preventivne ukrepe, kot so kolobarjenje, odpornejše sorte in biološko varstvo rastlin. Če to ni dovolj, lahko uporabijo le določena dovoljena sredstva za varstvo rastlin.
MIT 4: EKO HRANA JE ZELO DRAGA
Hrana je ena od večjih družinskih postavk, vsaj v našem proračunu. Vendar nam je pomembno, da je kakovostna, zdrava, lokalna. In drži, ekološka hrana je pogosto dražja. Še posebej če ekološka živila primerjaš z najcenejšo ponudbo konvencionalnih.
Tudi sama nisem čez noč zamenjala vseh živil z ekološkimi. Začela sem s tistimi, ki smo jih jedli najpogosteje, s sadjem in zelenjavo v kateri najpogosteje najdejo ostanke pesticidov in z osnovnimi živili. Hkrati smo začeli bolj načrtovati nakupe in kupovati sezonsko. Ugotovili smo, da nas ekološka hrana bolj nasiti in da je količinsko potrebujemo manj. Skrbimo in pazimo, da hrane ne zavržemo. Stremimo k uživanju preprostih jedi in kupujemo čim manj predelanih. Čim več ekološke hrane skušamo kupiti kar pri kmetu oz. preko Zelenega zabojčka, da je posrednikov čim manj. Vse to manjša strošek celotne prehrane in veča delež, ki ga lahko namenimo ekološki.
Pri ceni pa pozabljamo še na nekaj. Hrana ima tudi stroške, ki jih ne plačamo na blagajni. Na primer stroške čiščenja onesnažene vode ali odpravljanja posledic degradacije tal, ki jih nosi širša družba. Na izbiro ekološke hrane tako gledam kot na naložbo v zdravje in zdravje planeta.
MIT 5: EKOLOŠKO HRANO JE TEŽKO NAJTI
Pred dvajsetimi leti sem po ekološka živila hodila predvsem v specializirane trgovine. Danes jih najdem v skoraj vsakem večjem supermarketu, na tržnicah in v spletnih trgovinah. Na voljo je na več mestih, kot si morda misliš. Veliko lokalnih kmetij ponuja ekološke izdelke, ki jih lahko kupimo neposredno ali preko tržnic, lokalnih dobavnih mrež in spletnih trgovin. Našla jih boš na spletni strani nasasuperhrana.si. Na zemljevidu pridelovalcev s pomočjo filtra poišči ekološke kmetije v svoji bližini. Izbereš lahko tudi iskanje točno določenih živil, npr. mesa.
Sama že dolgo naročam tudi pri Zelenem zabojčku, podobne možnosti dostave pa ponujajo še Mali plac, Gajbica in drugi ponudniki.
MIT 6: BOLJ POMEMBNO JE, DA JE HRANA LOKALNA KOT EKO
Lokalno in ekološko se ne izključujeta, vendar ne pomenita istega. EKO pove, kako je bila hrana pridelana. Lokalno pove, od kod prihaja. Sezonsko pa, kdaj je pri nas čas njene pridelave. Tako ekološka, kot lokalna hrana imata vsaka svoje prednosti, najboljša izbira lokalno pridelana ekološka hrana, ki združuje prednosti obeh:
- Lokalna hrana podpira domače pridelovalce in je lahko bolj svežain podpira domače gospodarstvo. Moraš pa, z obiskom lokalnih kmetij in pogovorom s pridelovalci, sama presoditi, ali so njihove metode kmetovanja v skladu s tvojimi pričakovanji.Toda slovensko poreklo samo po sebi ne zagotavlja ekološke pridelave ali manj ostankov pesticidov. To je pokazal tudi test jagod Zveze potrošnikov Slovenije.
- Izbira ekološke hrane je boljša iz stališča trajnosti in zdravja, ker ekološka pridelava strogo omejuje uporabo sintetičnih pesticidov in umetnih gnojil, kar zmanjšuje onesnaževanje tal, vode in zraka. Zdravstveno pa je ekološka hrana varnejša, saj vsebuje manj ostankov kemikalij (npr. manj pesticidov in škropiv na sadju in zelenjavi, manj ostankov antibiotikov in hormonov v mesu in mlečnih izdelkih), kar zmanjšuje izpostavljenost škodljivim snovem. Prav tako spodbuja etično ravnanje z živalmi, biotsko raznovrstnost in ohranja rodovitnost tal, kar dolgoročno ohranja naravne vire.
Zato sama najprej iščem ekološko hrano, med ekološkimi izdelki pa dajem prednost lokalnim in sezonskim. EKO + LOKALNO + SEZONSKO je zame idealna kombinacija.
MIT 7: EKOLOŠKA HRANA NI NUJNO BOLJ TRAJNOSTNA KOT KONVENCIONALNA
Pogost argument proti ekološkemu kmetijstvu je, da pridela manj hrane na hektar, kar pri številnih kulturah drži. Vendar količina pridelka ni edino merilo trajnosti. Pomembno je tudi, kako pridelava vpliva na tla, vodo in biotsko raznovrstnost. Ekološko kmetijstvo ohranja rodovitnost tal s kolobarjenjem in drugimi ukrepi, omejuje uporabo pesticidov ter prepoveduje sintetična dušična gnojila. Raziskave kažejo, da je na ekoloških površinah v povprečju približno 30 % več vrst in 50 % več osebkov kot na konvencionalnih, kar pomeni boljše razmere za opraševalce, ptice in druge koristne organizme. Čeprav lahko manjši pridelki pri nekaterih kazalnikih pomenijo večji okoljski vpliv na kilogram hrane, ima ekološko kmetijstvo številne prednosti, ki jih zgolj primerjava donosov ne pokaže. Za celostno oceno trajnosti moramo zato upoštevati tako količino pridelane hrane kot porabo virov in dolgoročne vplive na okolje.
Zakaj izbiram EKO?
Ekološke hrane ne kupujem zato, ker bi verjela, da je popolna, da nikoli ni škropljena ali da ima vsako ekološko jabolko več vitaminov. Kupujem jo zato, ker za oznako EKO stojijo pravila, sledljivost in nadzor. Ker mi je pomembno, kako pridelava hrane vpliva na ljudi, živali, tla in vodo. In ker sem vedno zadovoljna s polnostjo okusa.
Miti o ekološki hrani pogosto povzročajo dvome in napačne predstave o tem, kaj pomeni jesti ekološko. Vendar pa dejstva kažejo, da je ekološka pridelava vredna podpore. Z majhnimi koraki lahko vsakdo začne prehod k bolj zdravemu in trajnostnemu načinu prehranjevanja, ki koristi tako posamezniku kot okolju, se strinjaš? Katero od teh trditev pa najpogosteje slišiš ti? In katera te je spodbudila k razmisleku? Nadaljujva pogovor v komentarjih. Hvala.
Maham,
Nika
*Fotografije: Vstanem d.o.o.
ekoekološka hranatrajnostna prehranatrajnostni nasvetitrajnostno
