Cena menstruacije in kdo jo plača?
Po dolgem času je moja prijateljica, nominiranka za Slovenko leta 2016 in sodelavka Beautyfull bloga, Katarina Bervar Sternad, zopet napisala kolumno. Odlično, na temo, ki je bila v prejšnjem mesecu zelo brana tudi na Beautyfull blogu. Menstruacija, tokrat z drugačnega vidika, kot si ga vajena: davki, zaslužki, obremenitve, rešitve …
–♥ Preberi tudi: Vse kar moraš vedeti o menstrualni skodelici
Cena menstruacije in kdo jo plača?
”Že nekaj časa nazaj je naš parlament obravnaval predlog za znižanje davčne stopnje na vložke in tampone. Z nižjo obdavčitvijo bi dosegli enakovredno obdavčitev z ostalimi nujnimi izdelki kot so hrana in zdravila ter podobnimi higienskimi izdelki. Žal v Odboru za finance ni bilo posluha za takšno spremembo. Verjetno zato, ker je bilo od tridesetih članov le devet žensk.
Menstruacija, krvavo preplačana
Ženska v rodni dobi porabi okoli 4 tisoč evrov za nakup vložkov in tamponov. To pa ne vključuje drugih izdelkov ali stroškov povezanih z menstruacijo, kot so npr. protibolečinske tablete, spodnje perilo ali npr. nižji dohodek zaradi odsotnosti z dela; nekaterim ženskam “ti dnevi” resnično povzročajo velike težave. Na mesečni ravni strošek morda res ni velik, nekaj evrov, je pa brez dvoma to strošek, ki ga moški nimajo. Gre torej za žensko vprašanje. V nekaterih drugih državah članicah EU so ga že rešili; na Irskem npr. vložki in tamponi sploh niso obdavčeni. S tem vprašanjem se ukvarja tudi organizacija The Global Movement Against the Tampon Tax, kako uspešna je po svetu, poglej tukaj.
Menstruacija, zlata jama?
Na drugi strani je seveda menstruacija lahko tudi donosen posel. Ženska v svoji rodni dobi porabi okoli 12.000 vložkov in tamponov, zaradi česar imamo toliko različnih proizvajalcev kot tudi celo goro oglasov, ki nas prepričujejo, da lahko tudi med menstruacijo okoli hodimo v belih kavbojkah. Tovarna Tosama, ki je verjetno ena manjših na tem področju, letno proizvede kar 750 milijonov tamponov, samo tamponov. Nabor izdelkov, ki je na voljo pa je vedno širši, mnogo jih predstavlja t.i. alternativo; torej namesto klasičnih vložkov in tamponov biorazgradljivi, menstrualne skodelice, pralni vložki ipd. Priznam, da pralni vložki niso na mojem seznamu zelenih odločitev, sem se pa vprašala, kakšen vpliv imajo vložki in tamponi na okolje, v procesu izdelave in kot odpadek.
Menstruacija, boleča tudi za okolje
V času, ko je menstruacija še vedno do neke mere tabu tema ali vsaj nekaj, o čemer se noben moški razen ginekologa ne želi pogovarjat, si seveda ne želimo še dodatnega obremenjevanja z okoljskimi vidiki – razen, če morda vpliv ni zanemarljiv in ima naša odločitev o tem, kaj bomo uporabljale, lahko tudi določeno ceno za okolje?
Okoljske analize kažejo, da je za popolno razgradnjo klasičnega tampona potrebnih kar 450 let. Preprosta matematika pove, da je vpliv na okolje ogromen, žal negativen. Kot odpadek vložki in tamponi spadajo v črne zabojnike med mešane komunalne odpadke, katerih usoda je sicer najbolj nejasna. Na Snagi trdijo, da iz njih lahko izdelajo tudi gorivo … morda za Batmobil? Ne glede na to, kako odgovorna so podjetja pri ravnanju z odpadki, velik del te odgovornosti leži na nas. Pri tem pa ne smemo spregledati, kakšna je sestava teh izdelkov; kakšen bombaž ali druge snovi so v njih ter kakšna belila so uporabljena. Vse to je zelo pomembno najprej za naše zdravje in kasneje tudi za okolje.
Menstruacija, prispevek k boljši prihodnosti
Razmislek o znižanju davčnih stopenj je seveda nujen: ker je to vprašanje pomembno za skoraj polovico prebivalstva in ker je znižanje davčne stopnje nujno vsaj za tisti del teh proizvodov, ki ne škodujejo okolju. Strinjam se namreč s pomislekom, da bi znižanje obdavčitve resda prineslo nižje cene vložkov in tamponov, s tem pa lahko tudi večjo potrošnjo, to pa bi posledično pomenilo še večjo obremenitev okolja. Naj bodo torej cenejši predvsem tisti vložki, skodelice, tamponi, ki so dobri tako za nas, kot tudi za okolje.”
Katarina Bervar Sternad
Se strinjaš? Kakšno pa je tvoje mnenje o tej temi? Z zanimanjem ga bom prebrala v komentarju, hvala.
Maham,
Nika
*Fotografija: Oana Cristina za Unsplash
Katarina Bervar Sternadkolumna
