Zdrave navade: čiščenje z neškodljivimi čistili

Je dom res čist, če si ga zdrgnila z vsebinami stekleničk, na katerih so dolgi seznami opozoril o strupenosti izdelka, celo smrtne glave? Dolgo časa je bil moj sveti gral v čiščenju ‘meljo, rumeni prašek za vse’, a s prihodom najprej dojenčkov, potem pa hišnih ljubljenčkov, se je to popolnoma spremenilo. In ‘naravno’ sploh ni dovolj dobro, zanima me le še čiščenje z neškodljivimi čistili. Zakaj in zakaj sem izbrala Odori izveš, če bereš dalje.

Ne le na površine, po katerih stopamo ali na katere odlagamo hrano, ob čiščenju s kemičnimi čistili se strupene snovi, hlapi in umetne dišave sprožijo tudi v zrak. Zato v gospodinjstvu uporabljam za ljudi in okolje neškodljiva čistila.

Moč čistega

Si kdaj razmišljala, čemu si izpostavljena v varnem zavetju (lahko popolnoma čistega) doma? Strupom v hrani, kozmetiki, umetnih dišavah za dom, čistilih …

Po norveški študiji, v kateri je sodelovalo 6.230 udeležencev – objavljena je bila v American Journal of Respiratory and Critical Care Medicine1 – vsakodnevna izpostavljenost nekaterim gospodinjskim čistilnim sredstvom lahko povzroči težave z dihali, primerljive s tistimi, ki so povezane s kajenjem cigaret.

Motnje endokrinega sistema, težave z dihanjem … povezave le-teh s strupi iz domačega okolja so vse pogostejše, zato res ne vidim razloga, zakaj bi kupovala strupena čistila, tudi če na njih piše naravno. 

Kje začeti?

Običajno k spremembam težimo, če smo hudo bolni ali pa z uvidom v informacije, ki se nas dotaknejo. 

Upam, da ta zapis bereš zaradi slednjega razloga. Zato bom začela kar na začetku … pri odstranjevanju strupov pri prihodu v dom. Slovenci imamo lepo navado, da se ob prihodu v dom sezujemo in obujemo copate (ne pozabi kdaj očistiti/ oprati tudi teh). Ne predstavljam si, kaj vse je na tleh domov tistih, ki hodijo kar v čevljih. A ne le s čevlji, strupe v dom lahko prinesemo zavite v čudovite stekleničke z dišečo vsebino; s kozmetiko, pralnimi praški, čistili za dom … 

Kaj sploh vsebujejo detergenti? Detergenti vsebujejo snovi, ki zmanjšajo površinsko napetost med vodo in maščobo, da se lahko mešata. Voda tako lahko zadrži maščobo in jo odstrani. Te snovi imenujemo površinsko aktivne snovi. Čistilna sredstva poleg teh vsebujejo tudi številne druge kemikalije, encime, barvila, dišave …

In če je v kozmetiki in prehrani z zakonom vsaj določeno, da morajo biti vse sestavine, ki presegajo določeno količino, zavedene na listi sestavin, pri čistilih ni tako.

Ali ni zakona, ki bi nas varoval?

EU z različnimi pravili zagotavlja varnejšo uporabo čistilnih sredstev. Promet z detergenti ureja evropska Uredba o detergentih (ES) št. 648/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004.

Ta pravi, da se na npr. čistila in pralne praške navaja le nevarne snovi. Torej tudi če kot proizvajalec stremiš k transparentnosti navajanja, skladno z uredbo na seznamu sestavin ni popolne sestave čistila. Taka uredba torej dovoljuje proizvajalcem v recepture praškov skriti kemikalije, ki so strupene za okolje in niso povsem neškodljive. Prav tako se skladno s to uredbo ne navaja točnih koncentracij, temveč so z znaki manj, več navedene le količine površinsko aktivnih snovi. Zaradi zaščite okolja, zlasti površinskih vod, lahko detergenti, ki se dajejo na trg v EU, vsebujejo le površinsko aktivne snovi, ki ustrezajo predpisanim pogojem biološke razgradljivosti. Uredba določa, da se mora v predpisanih testnih pogojih v 28 dneh na ogljikov dioksid, vodo in mineralne soli (mineralizacija) razgraditi le najmanj 60 % površinsko aktivne snovi.

Torej lahko pričakuješ še več novih linij čistil, ki so podobni priljubljeni znamki Method – naravnih, a ne v celoti. In tudi ne brez sintetičnih konzervansov, sintetičnih barvil, dišav, klora … 

So pa proizvajalci popolno recepturo dolžni oddati v Center za zastrupitve, na katerega se lahko obrneš, če si se s katerim od čistil nenamerno zastrupila, poškodovala … Na podlagi tega ti povedo, kako ukrepati.

♥ Bolj strogo, vsaj s stališča neškodljivosti do okolja, recepture čistil omejujejo certifikati. Certifikat BIO Slovenija npr. prepoveduje uporabo sestavin, škodljivih okolju, sintetične sestavine, kot so flor, klor in drugi dodatki. Ta certifikat zahteva delež naravnih sestavin, ki so tudi biorazgradljive (ne le površinsko aktivnih snovi, kot to določa EU uredba), to pomeni, da se sproščen v okolje razgradi na osnovne elemente, ki niso škodljivi okolju. Zagotavlja tudi skladnost pridelave, predelave, pakiranja, skladiščenja in transporta ekoloških pridelkov.

Ko naravno sploh ni dovolj dobro

Na področju naravnih čistil je morda še največ ‘green washinga’. Če je tvoja priljubljena steklenička, priljubljena celo med influenserji, označena z naravno, biološko razgradljivo, ‘worries free’ … to ne pomeni nujno, da v njej ni škodljivih snovi. In da je povsem naravna.

Ko izbiraš res varen izdelek za uporabo, varen do ljudi in okolja, bodi pozorna na podrobnosti. ‘Certifikati kot so ECOLabel ali BIO ali trditev Biorazgradljiva v treh do petih dneh’ imata več teže kot samo napis ‘biorazgradljiva’, saj se bo večina naravnih snovi sčasoma razgradila.

Katere so strupene snovi, skrite v čistilih?

Kot si lahko prebrala prej, morda ne bodo zapisane na embalaži. Uredba pravi, da morajo biti na embalaži detergentov, namenjenih splošni uporabi, navedeni vse sestavine (oz. skupine sestavin) iz seznama v Prilogi II, ki jih izdelek vsebuje v koncentracijah nad 0,2 %, in njihova koncentracijska območja. Vsebnost encimov, optičnih belil, dišav in sestavin, namenjenih dezinfekciji, mora biti navedena ne glede na njihovo koncentracijo, pri čemer se po možnosti uporabi nomenklatura INCI. Posebna pravila pa veljajo za navajanje alergenih dišav, s seznama III direktive 76/768 ES o kozmetičnih izdelkih. Te morajo biti na embalaži vedno navedene s konkretnimi imeni iz direktive o kozmetičnih izdelkih, kadar njihova koncentracija v proizvodu presega 0,01 %.

Gospodinjske kemikalije, ki so običajno v čistilih za dom in škodujejo naravi, lahko pa tudi ljudem, v industriji pa še niso popolnoma prepovedane, so (naštete po abecednem vrstnem redu):

• Amonijeve spojine. Dodane so čistilom za kopalnico, saj uničujejo bakterije, plesni. Imajo negativen vpliv na okolje. 
• Encimi. Prašku povečajo učinkovitost (zato pocenijo formulo), aktivno delujejo na nečistoče. Vendar nevarno vplivajo na okolje, lahko pa so tudi alergeni, sploh za otroško kožo.
• Hlapne organske spojine (VOC). So emisije v obliki plina, sestavljenega iz ogljika in vodika. Ko na primer popršiš okna s čistilom, se VOC v izdelku širijo po zraku, ki ga dihaš, kar lahko sčasoma povzroči zdravstvene težave.
• Formaldehid. Ker ima antibakterijski učinek, je pogost v čistilih za kopalnico. Zelo je škodljiv za vodne organizme.
• Fosfati. V praških so zaradi belilnega učinka, čeprav so škodljivi okolju, saj pri prevelikih koncentracijah v površinskih vodah povzročijo hitro rast modrozelenih vodnih alg in bakterij (»cvetenje voda«), ki zaradi velike porabe kisika preprečujejo življenje drugim vodnim organizmom. Evropska skupnost je sicer v zadnjih desetih letih omejila uporabo fosfatov in drugih fosforjevih spojin v detergentih za pranje perila v gospodinjstvih na 0,5 g fosforja na pralni ciklus ter v detergentih za strojno pomivanje posode v gospodinjstvih na 0,3 g na odmerek. A taki detergenti vseeno niso neškodljivi, saj fosfor škodi tudi tvoji majici in tudi koži. Pobeli le na videz, saj je fotoobčutljiv; ko majico po nekaj tednih povlečeš iz omare, razpade in ta zato ni več isto bela. Dolgoročen učinek sintetičnih optičnih belil je veliko slabši kot beljenje z naravnimi mineralnimi snovmi. 
• Ftalati. Če na etiketi vidiš besedo parfum, obstaja velika verjetnost, da so to ftalati. Vsebujejo jih gospodinjski izdelki, kot so osvežilci zraka, milo za posodo, celo toaletni papir. Ftalati so znani endokrini motilci. Glede na raziskavo iz leta 2003, ki so jo opravili raziskovalci Centrov za nadzor in preprečevanje bolezni s Harvard School of Public Health, so imeli moški z več ftalatnimi spojinami v krvi zmanjšano število spermijev.
• Klor. Našla ga boš v čistilih za kopalnico in WC-školjko, saj ubija bakterije, v kombinaciji z drugimi kemikalijami pa tudi beli. Je zelo škodljiv za okolje in kožo.
• Mineralne snovi. V tem segmentu so učinkovine, ki niso problematične (soda, pralna soda) in tudi strupene, kot so mineralne kisline.
• Pesticidi. Pesticidi veljajo za endokrine motilce, rakotvorne in nevrotoksične. Odstranjevanje ali zmanjšanje izpostavljenosti pesticidom je pomemben dejavni korak za zdravje tvoje družine. Akutni simptomi zaradi izpostavljenosti pesticidom lahko vključujejo glavobol, omotico, težave z dihanjem, mišično oslabelost in slabost. Otroci so še posebej občutljivi na izpostavljenost pesticidom. Če želiš izvedeti več o razlikah med otroki in odraslimi, ko gre za izpostavljenost pesticidom, preberi publikacijo EPA “Play It Safe”.
• Površinsko aktivne snovi. Obstaja več vrst, razlika med njimi je v naboju in učinkovanju: nekatere imajo čistilni učinek, odstranjujejo mastne madeže, druge povzročajo penjenje. Lahko so naravnega izvora, lahko pa povsem nenaravnega. Nenaravnega izvora so pogosto onesnažene s snovmi, za katere Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) meni, da so rakotvorne.
• Triklosan in DMDM ​​Hydantoin, antibakterijska sredstva in razkužila, ki vsebujejo rakotvorne snovi. Poleg tega prekomeren stik z antibakterijskimi kemikalijami povzroča razvoj odpornosti mikrobov, ne le na gospodinjske preparate, temveč na resnične antibiotike. Okoljevarstvene študije so odkrile nevarne koncentracije triklosana v rekah in potokih, strupen je za alge. EPA trenutno preiskuje, ali lahko triklosan moti tudi endokrino (hormonsko) delovanje.
• Sintetične dišave, parfum. Delujejo kot hormonski motilci in posnemajo naš endokrini sistem. So težje razgradljive kot eterična olja.
• Umetna barvila. Da je prašek videti roza, ni treba, da trpi tudi okolje. 

Večina proizvajalcev trdi, da sestavine niso nujno problematične v majhnih količinah. Jaz pa vseeno želim vedeti, kolikšno je tveganje za zdravje, povezano z vsakodnevno izpostavljenostjo, tudi pri majhnih odmerkih, in njihovo interakcijo z drugimi proizvodi in njihovimi sestavinami. A trenutno na to temo poteka malo raziskav.

♥ Medtem pa obstajajo blagovne znamke, ki resnično želijo ponuditi najbolj zdrave izbire, ki so 100 % naravne in brez skritih škodljivih sestavin, škodljivih zate ali okolje. Med slovenskimi je to Odori.

Misija nemogoče? 

Standardi za čistila v naši hiši so precej visoka. Biti morajo:

• nestrupena in varna za ljudi, hišne ljubljenčke in okolje,
• na rastlinski osnovi,
• brez škodljivih umetnih konzervansov, barvil, dišav,
• brez encimov,
• biološko razgradljiva,
• netestirana na živalih,
• brez GSO,
• učinkovita.

Ker čiščenje zame ni sprostitev, se spodbujam s stekleničkami na vidnem mestu, zato mi je všeč, če so te lične. Vrhunsko, če omogočajo ponovno polnjenje. Poleg tega pa seveda raziščem najprej lokalno ponudbo.

Po pregledu v običajnih in ekoloških trgovinah so me zamikale slovenska naravna čistila, še posebej, ker so trendna, zelooo dišeča in cenovno ugodna. Prečesala sem vse znamke in jih predstavljam v zapisu Vse znamke naravnih slovenskih čistil. A opremljena z zgornjimi informacijami, sem hitro ugotovila, da lahko popolnoma brez skrbi uporabljam le eno znamko. Ostale niso 100 % naravne, saj vsebujejo sintetične konzervanse (laurylamine dipropylenediamine, benzisothiazolinone, methylisothiazoline), najbrž zato, ker so že predhodno sestavljene surovine sintetične. Prav tako vsebujejo umetne dišave, tudi barvila. Ni mi všeč, da čistila za kopalnico vsebujejo mineralne kisline, praški pa encime.

Odori, moj izbor čistil brez skrbi

Znamka Odori mi je znana že kot izdelovalka naravne kozmetike, njihov prašek in posebno milo sem spoznala preko oddaje Startaj, Slovenija.

To milo je tudi bistvo Odori čistil. Izdelujejo ga sami iz naravnih rastlinskih sestavin po hladnem postopku. Tako se lahko izognejo dodajanju škodljivih sestavin, kot so konzervansi, encimi, škodljive mineralne snovi …

Vsi izdelki za čiščenje Odori so 100-odstotno naravni, varni, prijazni koži in naravi, celo pralnemu stroju in tvojim oblačilom. NE VSEBUJEJO: fosfatov, konzervansov, barvil, encimov v drugih dodatkov, naftnih derivatov. Izdelki so certificirani s certifikatoma VEGAN Slovenija in BIO. 

Na voljo je 7 čistil: Odstranjevalec trdovratnih madežev Limeta, Univerzalno čistilo poprova meta, Čistilo za talne površine sladka pomaranča, Čistilo za kopalnico rožmarin, Čistilo za steklo in steklene površine Limeta, Detergent za ročno pomivanje posode Cvetlica, Detergent za strojno pomivanje posode Limeta. Vsa stanejo manj kot 10 e. Na voljo so v embalažah za ponovno polnjenje. Avtomat za ponovno polnjenje stoji v trgovini InterSpar v Cityparku v Ljubljani, v trgovini InterSpar v Aleji v Šiški, kmalu pa bo tudi v InterSparu v mariborskem Europarku. Sicer pa lahko vsa čistila Odori kupiš tudi na njihovi spletni strani.

♥ Pozor: tudi ekološka čistila ne sodijo v roke majhnih otrok brez nadzora.

Tudi ti težiš k temu, da so tvoje navade čim manj škodljive za okolje? Kakšna čistila rada uporabljaš? Vesela bom tvojega razmišljanja, pusti mi ga v komentarju. Hvala.

Maham,

Nika

*Fotografije: Nika Veger

biočiščenjeekoekologijanaravnoOdorizdrave navade