To so trajnostni izrazi, ki bi jih moral poznati vsak

Kakšna je razlika med trajnostni izrazi kot stra trajnostni in organsko certificiran bombaž? Je ‘conscious’ moda res planetu prijazna? V čem se eko-moda razlikuje od hitre mode? Trajnostno je trendno, zato usvoji tiste trajnostne izraze, s katerimi se vse pogosteje srečujemo tudi ljubitelji mode.

Trajnostna moda/ Sustainable Fashion

Definicija trajnostnega je opredeljena že od l. 1987, ko so Združeni narodi zapisali:

“Trajnosten je tisti razvoj, ki ustreza potrebam sedanjosti, ne da bi pri tem ogrožali sposobnost prihodnjih generacij, da zadovoljijo svoje potrebe”.

V skladu s to definicijo se trajnostna moda nanaša na okolju prijaznejši pristop k oblikovanju, izdelavi in porabi oblačil, s čimer bomo zagotovili, da ne bomo škodovali našemu planetu in ne bomo porabili vseh njegovih naravnih virov. Trajnostna moda se osredotoča tudi na podaljšanje življenjske dobe oblačil, uporabo recikliranih materialov in recikliranje na splošno.

Etična moda/ Ethical Fashion

Od trajnostne se razlikuje v tem, da se osredotoča na socialni vpliv modne industrije. To je moda, ki se ozira na moralno pravično ustvarjanje oziroma proizvajanje. O etični modi se je začelo govoriti predvsem po dogodkih v Rana Plazi 2013 in po objavi dokumentarnega filma Prava cena (The True cost), saj smo šele takrat postali bolj pozorni v kakšnih pogojih moda nastaja in v kakšnih grozljivih razmerah delajo delavci v tekstilnem sektorju. Etične modne znamke tako pozornost posvečajo pravičnemu plačilu delavcev, ustreznim in urejenim delovnim pogojem, preprečevanju prisiljenega in otroškega dela, številu delovnih ur, ki jih delavci opravljajo … Pogosto sodelujejo z lokalnimi nevladnimi organizacijami, saj želijo, da delavci ustvarjajo v dobrih pogojih, tudi če z lokalnimi zakoni in navadami to ni določeno.

Etična moda je pogosto veganska oz. živalim prijazna, saj zagovarja spoštljivo ravnanje do vseh živih bitij.

Čuječna moda/ Conscious, Mindful Fashion

Ta moda spodbuja k premišljenim nakupom. Gre nekako za bolj pozitivno orientirano potrošništvo. Čuječna modna navdušenka kupuje lokalno in v svojo omaro vključuje vse od vintidž kosov do oblačil iz bolj trajnostnih materialov, ki jih najde v ponudbi znamk hitre mode.

Počasna moda/ Slow Fashion

”Kupujte manj, hkrati pa poskrbite, da stvari uporabljate čim dlje”, je moto počasne mode, ki poskuša kupce ozavestiti o okoljskih težavah, ki jih povzroča moda. Zato znamke pogosto učijo kako skrbeti za oblačila, nekatere ponujajo tudi brezplačno popravilo. Počasna moda običajno tudi ne predstavlja in promovira trendov, temveč svoje novosti predstavlja v sklopu različnih brezčasnih stilov.

Recikliranje/ Recycling

Neuporabni stvari (potencialnemu odpadku) z recikliranjem dodamo ponoven smisel in namen uporabe. V modi se vse pogosteje reciklira plastenke v preje, iz katere izdelujejo ‘blago’ ali čevlje.

Nadcikliranje/ Upcycling

Angleški termin “upcycling” je dokaj nov, saj ga je prvič leta 1994 omenil nemški inžinir, oče nadcikliranja, Reiner Pilz, z razmislekom: kar potrebujemo je nadcikliranje, kjer stari izdelki dobijo večjo vrednost, ne manjšo”. Nadcikliranje (oziroma nadrecikliranje) je nadgradnja recikliranja, pri čemer odpadku povečamo kakovost z manjšo predelavo, ki zahteva manj energije kot recikliranje. Nadcikliranje je odlično, saj iz sistema odstranjuje odpadke, poleg tega pa spodbuja ustvarjalnost in inovativnost.

Krožna moda/ Circular Fashion

Nanaša se na oblačila, ki so zasnovana, proizvedena in prodana tako, da je krogotok sklenjen … odpadek postane ponoven vir, ki se ga obogati, oblikuje v nov izdelek in pozneje, ko odsluži, ponovno predrugači v nekaj uporabnega. Krožna moda se oddaljuje od tradicionalnega poslovnega modela “ustvari – zavrzi”.

Proizvodni odpadek/ Pre-consumer waste

To je material, ki je bil zavržen, preden je bil pripravljen za uporabo potrošnikov. Gre za odpadek, ki nastane pri proizvodnji nekega izdelka. To je pri proizvodnji barvic višek barvne paste, ki se ne oblikuje v mino. V naslednji pridelavi ga ponovno vključijo v proizvodnjo. Gre torej za boljšo izrabo osnovnih surovin.

Potrošniški odpadek/ Post-consumer waste

Je material, ki ga potrošniki zavržemo po uporabi in ne nastane pri proizvodnji novega izdelka. V modi so to pogosto na primer plastenke.

Termina pre-consumer in post-consumer recikliranih materialov so definiranj v ISO standardu 14021.

Sledljivost/ Traceability

Prvi korak k bolj trajnostni proizvodnji in modi nasploh je, da podjetje vzpostavi sledljivost v celotni dobavni verigi, od surovine do zadrge in vsega vmes. Šele tako lahko vzpostavi preglednost, izboljšave, kupcu pa ponudi uvid v vsak sestavni del izdelka.

Transparentnost/ Transparency

Preglednost je praksa, v kateri odkrito izmenjujemo in podajamo informacije o tem, kako in kje je bil narejen izdelek, kdo vse je bil vključen v njegovo proizvodnjo. Preglednost pomeni objavljanje vseh informacij o vseh akterjih, ki sodelujejo v procesu proizvodnje, od začetka do konca, od polja do trgovine.

Organsko/ Organic

Ta izraz poznamo iz prehranske industrije, razširil se je v kozmetiko (in tam smo se naučili, da ima lahko veliko različnih pomenov), prisoten pa je tudi v modi. Tu se predvsem nanaša na surovine (materiale), ki niso gensko spremenjene (GM) in so bile gojene brez kemičnih pesticidov in insekticidov. Te kemikalije so lahko škodljive za planet, ljudi, rastline in potrošnika, ki nosi končni izdelek. Kot rezultat tega postajajo priljubljeni organski materiali, zlasti organski bombaž. Organizacija, kot je Global Organic Textile Standard (GOTS), pomaga potrošnikom pri iskanju certificiranih organskih izdelkov.

Živalim prijazno/ Cruelty-Free

Govorimo o modi, ki nastaja na živalim prijazen način. Lahko na primer vsebuje volno, a ta je pridobljena brez mučenja živali. Prav tako takšni kosi (končni izdelki in sestavni deli) niso preizkušeni na živalih.

Vegansko/ Vegan

… pomeni, da je bilo oblačilo izdelano brez živalskih materialov ali živalskih produktov, torej ne vsebuje živalske kože, dlak, čebeljega voska, svile, kašmirja, angore, moherja, školjčnih lupin …

Kapsulna garderoba/ Kapsule Wardrobe

Cilj takšne zbirke oblačil oziroma garderobne omare je s čim manj kosi doseči stiliranje, primerno za vsako priložnost. Izraz kapsulna omara je v 70. letih prejšnjega stoletja skovala Susie Faux, lastnica londonskega butika Wardrobe. Gre za zbirko nekaj osnovnih oblačil (ne več kot 50 z dodatki vred), ki so minimalistični in nikoli niso iz mode.

Minimalizem

Kot pri notranji opremi tudi v modi minimalizem opeva preprostost – krojev, oblačil, materialov – in zmanjševanje kopičenja. Spodbuja k razmišljanju, da je manj več in da moraš imeti v garderobi le kose, ki jih res pogosto nosiš, ki so preprosti za kombiniranje ali večuporabni.

Z druge roke/ Second-hand

To so oblačila, ki jih je že nekdo nosil, za kar v tujini pogosto uporabljajo izraz pre-loved. Prejšnji lastnik jih iz neznanega razloga podari ali proda trgovinam in ustanovam, ki jih odkupijo, lahko tudi popravijo ali predelajo in prodajo naprej. Nakup takšnih, rabljenih oblačil je ena od najbolj trajnostnih modnih možnosti, saj svoj odtis zmanjšaš tako, da ne kupuješ ‘novega’. S tem preprečuješ porabljanje novih virov in zmanjšuješ kup oblačil, ki konča na odlagališčih.

PREBERI TUDI: To so vse second-hand trgovine pri nas

Biorazgradljiv/ Biodegradable

Če se predmet v naravi razgradi, ne da bi pri tem povzročil škodo, je biorazgradljiv. Res da se sčasoma v naravi razgradijo vsi materiali, a tisti, ki niso biorazgradljivi, lahko pri tem sprostijo kemikalije in škodljive snovi, prav tako je razkrajanje lahko zelo počasno in traja več tisoč let.

Modna revolucija/ Fashion Revolution

Fashion Revolution je globalno gibanje, ki verjame v modno industrijo, ki v enaki meri ceni ljudi, okolje, ustvarjalnost in dobiček. Rodilo se je 24. aprila 2013, ko se je porušila tekstilna tovarna Rana Plaza, pri čemer je bilo ubitih 1138 ljudi in še veliko ranjenih. Fashion Revolution organizira teden mode Fashion Revolution, ki se dogaja vsak april in promovira njihovo kampanjo Who Made My Clothes?. V tem tednu potrošniki s ključnikom #whomademyclothes svoje priljubljene znamke oblačili prosijo, da spodbudijo preglednost v svoji dobavni verigi.

Pravična trgovina / Fairtrade

To ni izraz, ki spada le na police kave in čokolade. Nanaša se na splošno gibanje, ki si prizadeva za večjo pravičnost v mednarodni trgovini in spodbuja trajnostni razvoj. Več o certifikatu in organizaciji si preberi na www.fairtrade.net.

Življenjska plača / Living Wage

Življenjska plača je minimalni dohodek, ki je potreben za delavce, da zadovoljijo osnovne potrebe in si zagotovijo dostojno življenje. Drugačna je od zakonske minimalne plače, ki je običajno nižja, v državah tretjega sveta in modni industriji pa občutno prenizka.

Trajnostni ali organski bombaž

Bombaž je razglašen za eno od okolju najbolj škodljivih poljščin, predvsem zaradi ogromne porabe vode in uporabe insekticidov in pesticidov, ki omogočajo njegovo donosno rast. Približno 20 tisoč litrov vode potrebujemo, da pridobimo en kilogram bombaža, iz katerega potem nastane ena majica ali kavbojke. Gojenje organskega bombaža sicer zmanjšuje porabo vode, prepoveduje uporabo škodljivih kemikalij in dovoljuje le uporabo gensko nespremenjenih rastlin, vendar to pomeni veliko manj pridelka. Zato je morda izbira trajnostnega bombaža, ki dovoljuje tudi gojenje nekaterih bolj donosnih vrst, pri tem pa prav tako omejuje uporabo nevarnih kemikalij in porabo vode, včasih boljša izbira. The Better Cotton Initiative (BCI) je takšna pobuda za gojenje trajnostnega bombaža, ki spodbuja tudi zmanjševanje škodljivega vpliva pridelave bombaža in ohranjanje naravnih habitatov ter ranljivim skupinam z izobraževanji in pomočjo na terenu omogoča boljši zaslužek in dostojnejše življenje. Trajnostni bombaž je tudi cenovno sprejemljivejša različica organskega bombaža in predstavlja približno 12 odstotkov svetov- ne proizvodnje bombaža (v primerjavi z 0,5 odstotka organskega bombaža).

So ti pojmi povezani s trajnostjo zdaj bolj jasni? Bi vključila še kakšnega? Vesela bom tvojih predlogov ali vprašanj na to temo, zaupaj mi jih v komentar. Hvala.

♥ Za spremljanje mojega vsakdana klikni na Instagram ♥

*Fotografija: Nika Veger

**Članek je nastal za revijo Elle.