Kozmetična industrija je preplavljena z zmedenimi in nasprotujočimi si nasveti, kaj je najboljše za tvojo nego. A eno je popolnoma jasno in dokazano: krema za zaščito pred soncem ščiti kožo pred opeklinami, staranjem, rakom in drugimi poškodbami, ki jih povzročajo sončni oz. UV-žarki. Zato poglej, kako izbereš učinkovito, a tudi okolju prijazno.
♥⇒ Zapis je nastal za junijsko revijo Grazia, Go Green izdajo. V reviji poišči tudi konkretne izdelke za zaščito pred soncem, ki so okolju prijazni.
Zaščita pred soncem je nuja
Že vrsto let je jasno, da je zaščita pred soncem pomembna za ohranjanje zdravja kože. A šele zavedanje, da imajo prav UV žarki največjo vlogo pri staranju kože, je povzročila, da smo postali bolj ozaveščeni glede uporabe izdelkov za zaščito pred soncem in da jih moramo prav vsi vključiti v vsakodnevno rutino osebne higiene. Pravilno, če si ob tem pomislila tudi na umik v senco, klobuk, oblačila in sončna očala. A kljub temu boš pomladi in poleti preživela veliko časa na prostem ter z več gole kože. Tam te UVA-žarki dosežejo tudi v oblačnemu dnevu, senci in za steklom v avtu ali pisarni.
Če je potreba po kremi za zaščito pred soncem razumljiva, pa je izbira konkretnega izdelka lahko res prava uganka. Jo povezuješ s skrbjo za zdravje? Kaj pa s skrbjo do okolja? Se nagibaš h kemični ali mineralni zaščiti? Te privlači ‘clean beauty’ kozmetika, veganska, ekološka?
Svetujem, na kaj moraš biti pozorna pri izbiri kreme za sončenje. Tako s stališča učinkovitosti, varne uporabe kot tudi skrbi za okolje.
Kriteriji za izbiro učinkovite in okolju prijazne kreme za zaščito pred soncem
1. Najpomembnejši sta višina ZF in UVA-zaščita
Tudi popolnoma naravna krema, ki je izdelana v lokalnem okolju po vseh ekoloških in trajnostnih standardih, je slabša zaščita pred soncem od izdelka, ki sI ga kupila mimogrede, na bencinski črpalki, če ima faktor zaščite nižji od 15. Strokovnjaki svetujejo, da mora imeti krema za zaščito pred soncem najmanj ZF 15, da sploh zagotavlja ustrezno blokado UVB-žarkov. Še bolje je, če je faktor višji od 30, saj izdelka pogosto nanesemo premalo in premalokrat, zato je faktor nanosa nižji. Prav tako je pomembno, da ima izdelek hkrati čim boljšo UVA-zaščito. V EU in Veliki Britaniji je količina UVA-zaščite označena na enega od dveh načinov: s črkami UVA v krogu in je vsaj 1/3 navedene UVB-zaščite ali s petimi zvezdicami, ki pomenijo UVA-zaščito kot odstotek zaščite UVB, pri čemer pet zvezdic označuje, da je to 90 % ali več (štiri ali pet zvezdic velja za dobro raven zaščite).
POMEMBNO! Popolnoma naravni, lahko tudi ekološki, trajnostni ali povsem običajni drogerijski izdelki niso ustrezna zaščita pred soncem, če ne dosegajo vsaj ZF 15 + UVA.
2. Izdelek mora biti varen za uporabo pri težavi kože
Zaščita pred soncem je še posebej pomembna pri poškodovani, občutljivi, k alergijam, hiperpigmentacijam, rozacei ali nečistočam nagnjeni koži. Zato vrsto zaščite prilagodi težavi kože. Če je le ta nagnjena k alergijam, potem je pomembneje, kot da je krema naravna, eko, trajnostna, da sestavine v izdelku niso alergene, kar velja vključno za UV-filtre. Kar precej UV-filtrov starejšega izvora je namreč alergenih oz. ob dolgotrajni uporabi (kar vsakodnevna zaščita, tudi če le pomladi in poleti, je) lahko povzročajo občutljivost, kontaktni dermatitis …
POMEMBNO! Ker boste zaščito pred soncem na kožo nanašali vsak dan, izberite takšno, ki naslavlja vaše težave s kožo. Ali jih saj ne poslabša. Prednost naj imajo izdelki, ki so dermatološko testirani, da so primerni za uporabo na koži z določenimi težavami.
3. Kemični, mineralni fitri ali kombinacije le teh
Čeprav sta za izbiro ustrezne zaščite pred soncem prvi dve točki veliko pomembnejši, pa je največkrat prav to, kakšen filter želimo ali ne v ‘sončni kremi’, razlog za izbiro izdelka. Razlog, ki je pojmovan napačno. Večina losjonov za sončenje spada v dve veliki kategoriji, odvisno od aktivnih sestavin in ‘načina delovanja’, ki jih uporabljajo: kemične kreme za sončenje in mineralne kreme za zaščito pred soncem. Pri tem jih nespretno včasih delijo tudi na organske (mineralne) in kemične, kar uporabnik poveže z naravnim in umetnim. Kar bi moralo biti pomembno pri izbiri izdelka glede na UV-filter je, v kakšni meri in pred katerimi žarki (UVA, UVB) določen filter ščiti.
Kemični filtri vpijajo
Kemična sredstva za zaščito pred soncem vsebujejo spojine, kot so oktokrilen, oksibenzon, oktinoksat in druge, ki delujejo tako, da absorbirajo UV žarke in jih sproščajo iz kože kot infrardečo toploto.
- Njihova prednost: dobra mazljivost, potreben je tanjši nanos za enak faktor zaščite kot pri mineralnih fitrih, običajno so tudi manj dovzetni za odstranitev s kože (izpiranje, potenje, drgnenje). Prav tako kože ob zaščiti ne obarvajo/ pobelijo.
- Njihova slabost: Različni kemični filtri zaščitijo pred različnimi valovnimi dolžinami žarkov, noben pa ne ščiti pred celotnim UVA- in UVB-spektrom, zato so v izdelkih pogosto kombinirani. Ob tem veliko kemičnih filtrov, sploh tistih s starejšo formulacijo, pogosto povzročajo alergijske reakcije na občutljivi koži. Poleg tega lahko povzročijo hiperpigmentacije ali depigmentacije zaradi zvišanja notranje temperature kože. Pri tem nekateri kemični filtri ob spiranju v vodo predstavljajo obremenitev za okolje.
Mineralni filtri odbijajo
Cinkov oksid in titanov dioksid sta naravni spojini in se že tisočletja uporabljata za zaščito kože pred sončnimi žarki. Kožo ščitijo tako, da na njej ustvarijo plast zaščite, ki odbije UV žarke.
- Njihova prednost: Običajno ne povzročajo alergičnih reakcij in jih dobro prenašajo tudi občutljive, nežne in k alergijam nagnjene kože. Tudi zato, ker odbijajo toploto od kože in jo ne absorbirajo, je malo verjetno, da bi povzročili toplotne reakcije kože ali hiperpigmentacije. Pri izpiranju v vodo ti filtri ne obremenjujejo okolja. Cinkov oksid ima sicer nižjo učinkovitostkot titanov dioksid, vendar nudi boljšo zaščito pred dolgimi UVA žarki.
- Njihova slabost: Kreme z mineralnimi fitri so težje razmazljive, saj filtri delujejo na površini kože in se ne vpijejo v kožo. Zato običajno ustvarijo vidno belo/sivo plast (razen, če so v nanodelcih), zaradi česar jih nanašamo v manjši količini, kot bi bilo potrebno za dosego navedene zaščite.
POMEMBNO: Bolj kot to, katere vrste filter vsebuje izdelek, je pomembno, da pokriva širok spekter zaščite in je učinkovit za zaščito tako pred UVB- kot UVA-žarki. Zato novejši izdelki, tudi trajnostni, pogosto kombinirajo tako kemične kot mineralne filtre.
4. Okolju prijazna krema za zaščito pred soncem
V zadnjem desetletju so številne študije pokazale, da lahko nekatere kemikalije, ki se uporabljajo v kremah za zaščito pred soncem, povzročijo beljenje koral.* Večina objavljenih študij na tem področju se je osredotočila na UV-filter oksibenzon (na INCI listi je pogosto označen kot oxybenzone, benzofenon-3 ali BP-3). Rezultati kažejo, da tovrstni filter povzroča deformacijo mladih koral, kar vodi do beljenja. Poleg tega so študije pokazale tudi, da oksibenzon povzroča hormonske motnje, feminizacijo rib samcev, saj deluje kot estrogen in spodbuja rast jajčec. S podobnimi vplivi povezujejo tudi druge filtre, npr. oktinoksat (na INCI listi octinoxate).
Blagovne znamke so se odzvale na zakonodaje obmorskih držav in regij, ki prepovedujejo uporabo izdelkov z oksibenzonom in oktinoksatom, ter izdelke označile kot ‘varne za grebene’ ali ‘prijazne grebenom’. Čeprav neodvisnega certifikata ni, v večini primerov blagovne znamke te oznake uporabljajo za označevanje izdelka, ki ne vsebuje oksibenzona ali oktinoksata.
Pa imata negativen vpliv na okolje, konkretno na življenje v vodi res le ta dva filtra? Obstajajo trdni dokazi, da lahko nekatere kreme za sončenje (ne le UV-filtri, pač pa tudi druge učinkovine) poškodujejo korale in imajo vpliv na meduze, ribe in druge oblike življenja v vodi. A priznati si moramo, da je za umiranje koralnih grebenov in vpliva na biotsko raznovrstnost najbolj zaslužna naraščajoča temperatura vode, ki jo povzročajo podnebne spremembe.
♥⇒ PREBERI ŠE: Katerim sestavinam se je še dobro izogniti v izdelkih za zaščito pred sonce m in poglej, katere sončne kreme so neškodljive
POMEMBNO! Vsekakor je pomembno, da izberemo kremo za sončenje, ki bo okolju škodila najmanj, a pri tem moramo imeti poleg UV-filtra v mislih tudi druge sestavine, ki imajo negativen vpliv na okolje. To so mikroplastika, palmovo olje, nekatera eterična olja in celo embalaža. Pri tem pa se moramo zavedati tudi, da življenju v vodah in koralnim grebenom naredimo večjo uslugo, če več skrbi kot izbiri kreme namenimo izbiri destinacije počitnic. Ostanimo v lokalnem okolju, da se izognemo letu z letalom.
5. Ostalo so le ‘kozmetične’ malenkosti
Če boš pri izbiri trajnostne kreme za sončenje naša veliko izdelkov, ki zadostijo vsem zgornjim kriterijem, potem te do nakupa lahko usmerijo še različne senzorične lastnosti izdelkov, dostopnost in cena.
Ti je zapis v pomoč pri tem, kako se boš lotila izbire učinkovite in okolju prijazne zaščite pred soncem? Že imaš svojo priljubljeno stekleničko? Zaupaj mi jo v komentar, hvala.
Maham,
Nika
* Beljenje koral je pojav, pri katerem korale izločijo pisane alge, ki živijo v njihovih tkivih kot odziv na spremembe v okolju, kar povzroči, da korale postanejo popolnoma bele. Take postanejo bolj ranljive in dovzetne za bolezni ter pogosto propadejo, zdrave korale pa lahko preživijo tisoče let.
** Fotografije: Vstanem
*** Zapis je pripravljen po objavljenih študijah ethicalconsumer.org in je bil najprej objavljen v reviji Grazia.
trajnostni nasvetitrajnostnoUV zaščitazaščita pred soncemzdrava kožazdrave navade
What do you think?