PRIMARK: Kako trajnostna je ta moda lahko v resnici?

Primark je irska blagovna znamka oblačil, znana po geslu “Amazing Fashion at Amazing Prices”, ki je od lanskega junija na voljo tudi v Ljubljani. Če si v trgovini v BTC Cityju že bila, potem veš, koliko oblači, dodatkov, lepotnih izdelkov in dodatkov za dom je na voljo na 4.250 m² in po kako zelo ugodni ceni. Se ti zdi, da je takšna moda res lahko trajnostna? Ker so na voljo kosi v npr. recikliranih materialih?

To sem se spraševala, ko sem dobila povabilo na dogodek, kjer sem imela možnost o Primarkovih trajnostnih aktivnostih spregovoriti s KATHARINE STEWART, DIREKTORICO ETIČNE TRGOVINE PRI PRIMARKU. Preberi spodaj, da boš vedela, kako zelena je Primark znamka in kako resnična so obsojanja o izkoriščanju delovne sile na drugem koncu sveta.

Za tvoj info

Ta zapis NI sponzoriran. Podaja moje mnenje in je skupek občutkov, ki me prevevajo v povezavi s hitro modo – in sem jih na družbenih omrežjih jasno izrazila ob odprtju Primarka v Ljubljani – in informacij, ki sem jih dobila na spletu o Primarku, na dogodku, v pogovoru s Katharine Stewart in z različnimi organizacijami, povezanimi z okoljsko problematiko. Priznam pa, da sem se dogodka udeležila na Primarkove stroške, saj menim, da so informacije vedno dobrodošle in odpirajo nova obzorja. Pa tudi zaposleni in njihova energija ti lahko marsikdaj povedo več kot vsa poročila.

O deželi, iz katere izhaja Primark 

Primarkova prva trgovina na Mary ulici v Dublinu.

Irska je s strani severnjakov označena podobno kot pri nas Gorenjska. Trdi pogoji za življenje so ljudi prisilili, da so postali varčnejši in bolj skromni. Leta 1969 je Penneys (kot se Primark imenuje na Irskem) odprl svojo prvo trgovino v Dublinu. V njej so si lahko trendna oblačila privoščili vsi, in znamka je takoj doživela velik razcvet. Znamka je v lasti Associated British Foods, prisotna pa je v številnih evropskih državah. Okoljska politika na Irskem ni najnaprednejša v Evropi. Indeks trajnostnega napredka (SJI) za leto 2019 je Irsko uvrstil na rep evropskih držav glede uspešnosti pri doseganju okoljskih ciljev, začrtanih v globalnih sporazumih. SJI je ugotovil, da so zelo slabi na področju zmanjšanja odpadkov, saj ustvarjajo več kot povprečje EU. Imajo tudi najnižjo stopnjo recikliranja in čiščenja odpadnih voda med v raziskavo vključenimi državami.

To vem o Primarkovem trajnostnem delovanju s spleta

primark etičnost trajnostno recikliran poliester
Spletna stran Primark tudi v slovenščini ponujajo veliko zanimivih informacij, preveri na Primark/ etičnost.

Pogled na spletno stran Primarka razkriva zelo veliko podatkov: povezanih z njihovo etiko, politiko do zaposlenih in okolja, naveden je spisek vseh tovarn, kjer izdelujejo oblačila, in tudi njihovi kontakti …

Če bi si mnenje ustvarila zgolj po prebranem na njihovi spletni strani, bi lahko rekla, da je Primark na dobri poti, da postane, če že ne trajnostno, pa vsaj transparentno podjetje. A ker je to področje veliko bolj kompleksno, kot ga zaznavamo običajni potrošniki, sem nekaj informacij poiskala pri organizacijah, ki se ukvarjajo s tovrstno problematiko. Angleška organizacija Ethical Consumer Company (v nadaljevanju EC), ki vrednoti etičnost na vseh področjih poslovanja na lestvici trajnosti od 1 do 14, npr. Primark vrednoti z oceno 3 (za primerjavo, moja priljubljena švedska znamka Fjallraven ima oceno 11). Če te zanima podroben pogled v oceno, se prijavi na njihovo spletno stran, sicer pa navajam kratek povzetek posameznih sklopov.

  • LJUDJE: Primark priznava vrsto ključnih delavskih pravic in se je, za razliko od številnih podjetij v tekstilni industriji, izrecno zavezal za izplačilo minimalnih življenjskih plač. EC pravi, da bi morali v prihodnosti razviti še strategijo za zvišanje nizkih plač, sicer pa je Primark že:
    • podpisnik Bangladeškega sporazuma Bangladesh Accord on Fire and Building Safety, ki je pravno zavezujoč sporazum med svetovnimi blagovnimi znamkami in trgovci na drobno, katerega namen je zagotoviti varnost na delovnih mestih v vseh tekstilnih tovarnah v Bangladešu. Sprejet je bil kot odziv na nesrečo v Rani Plazi, v kateri je umrlo več kot 1000 ljudi.
    • eden od ustanoviteljev dogovora Action, Collaboration, Transformation on Living Wages initiative (ACT).
    • podpisnik zaveze o odgovorni mreži virov bombaža. Leta 2015 se je zavezal, da ne bo uporabljal uzbekistanskega bombaža za proizvodnjo katerega koli od njihovih izdelkov, dokler vlada Uzbekistana ne bo prenehala s prisilnimi otroškimi in odraslimi delavci v svojem bombažnem sektorju. Leta 2016 so to prepoved razširili tudi na Turkmenistan. ‘’Vsi dobavitelji morajo razkriti državo porekla in količino vseh bombažnih vlaken, ki se uporabljajo v naših izdelkih, in razvili smo program skrbne transparentnosti, da to ocenimo in potrdimo. Preden naredimo naročilo pri novem dobavitelju, preučimo vsako tovarno, da preverimo, ali so izpolnjeni mednarodno priznani standardi. To je naloga naše skupine za etično trgovino in okoljsko trajnost z več kot 120 strokovnjakov v ključnih državah. Vsaj enkrat na leto revidirajo dobavitelje, da lahko dobimo podrobno sliko, kakšni so pogoji v tovarni.’’
  • OKOLJE: EC je v preteklih letih Primarku dodelil zelo slabo oceno za okoljsko poročanje, ker poročilo ni vsebovalo količinsko opredeljenih ciljev za zmanjšanje vpliva na okolje. Nizko je bil ocenjen za upravljanje z vodnimi viri, se je pa zavezal k številnim ciljem, kot so 15-odstotno zmanjšanje ogljičnega odtisa, 15-odstotno zmanjšanje odlaganja na odlagališčih in 3,5-odstotno zmanjšanje odpadkov, ki nastanejo skozi celoten življenjski cikel izdelka, zato je že preteklo leto na tem področju dobil oceno srednje vrednosti. Poglej Primarkovo okoljsko poročilo, če želiš natančneje izvedeti, kaj so že dosegli.
  • ŽIVALI: Primark od junija 2017 navaja, da “testiranje na živalih ni dovoljeno na nobenih izdelkih Primark”. Njihova celotna lastna kozmetična ponudba (vključno z ličili, nego kože in izdelki za nego las) je v lanskem letu pridobila logotip Leaping Bunny s strani organizacije Cruelty Free International. “Program certificiranja je z več kot 2500 izdelki in 7000 posameznimi sestavinami eden največjih, kar jih je Cruelty Free International doslej izvedel,’’ pravi Primark. So pa v Primarku na voljo izdelki iz usnja (stranski proizvod klavnice, spodaj poglej, kako ta industrija še vpliva na okolje*), pri čemer je Primark član delovne skupine za usnje, ki spodbuja trajnostne prakse upravljanja okolja v usnjarski industriji in se trudi pri izboljšanju prakse proizvodnje usnja v dobavni verigi.
  • UPORABA STRUPENIH KEMIKALIJ pri proizvodnji oblačil: Celotna tekstilna industrija, zlasti proizvodnja umetnih vlaken in obdelava tkanin, sprošča številne nevarne snovi, ki imajo pomemben negativni vpliv na okolje (in tudi na zdravje tistih, ki jih nosijo, saj so številne strupene kemikalije prisotne tudi v otroških oblačilih). Zato v večini EC podjetja v tekstilni panogi vrednoti zelo nizko, razen če uporabljajo 100-odstotno trajnostno pridobljene materiale (tj. organske, reciklirane ali bombažne izdelke v okviru pobude za boljši bombaž), če nudijo kakšno drugačno okoljsko alternativo ali če so vodilni v kampanji Greenpeace Detox. Greenpeace je l. 2013 izvedel raziskavo in nekaj izdelkov Primark poslal v raziskovalni laboratorij. Analiza je pokazala, da večina oblačil vsebuje NPE (nonilfenol etoksilate), ftalate, PFC (per- in pol fluorirane kemikalije) in antimon. Sledi ostankov teh snovi v oblačilih so bile zaskrbljujoče, še posebej, ker so bile prisotne tudi v oblačilih za otroke. Zato je januarja 2014 po poročilu ‘Mala zgodba o pošasti v vaši omari’ Greenpeace Primark pozval, naj izvede rešitve za izločanje teh nevarnih snovi. Primark se je odzval in se pridružil Greenpeacu ter nekaterim drugim podjetjem ter ustanovil skupino ZDHC (Zero Discharge Nezardous Chemicals), ki skuša planet zaščititi z zmanjšanjem kemičnega odtisa industrije. Sodelujejo z globalnimi blagovnimi znamkami, dobavitelji kemikalij, proizvajalci in drugimi organizacijami, ki delijo isto vizijo; opustitev nevarnih kemikalij za čistejšo vodo, zrak in varnejšo proizvodnjo. Informacije o ZDHC najdeš tukaj.
  • BOMBAŽ: Leta 2013 se je Primark povezal s podjetjem Cotton Connect in Združenjem samozaposlenih žensk (SEWA) za ustvarjanje Primarkovega trajnostnega bombažnega programa. “Program usposablja ženske kmetice v načinih trajnostnega kmetovanja (z manj vode in kemikalij), da lahko izboljšajo preživetje s povečanim dohodkom.” Več o njihovem programu za trajnosten bombaž preberi tukaj.

Z vključitvijo v program se je v našem življenju zgodila velika sprememba. Prej nismo shajali čez mesec. Zdaj imamo dovolj in lahko nekaj tudi prihranimo …

HIRU
  • VISKOZA: Julija 2019 je EC pregledal poročilo „Umazana moda – na poti do preobrazbe 2018“, ki 53 svetovnih blagovnih znamk oblačil in proizvajalcev viskoze ocenjuje, kakšen je njihov prehod na odgovorno proizvedeno viskozo. “Po preiskavah na terenu v Indiji, Indoneziji in na Kitajskem smo odkrili, da podjetja, ki dobavljajo viskozo na mednarodni trg, odlagajo neobdelano odpadno vodo v jezera in vodne poti, uničujejo življenje in preživetje. Strupeno odtekanje v reke ob tovarnah uničuje samooskrbno kmetijstvo. Povezano je tudi z večjo pojavnostjo resnih bolezni, kot je rak, pri lokalnem prebivalstvu. Skupnosti, ki živijo v bližini nekaterih poljščin, tožijo o pomanjkanju dostopa do čiste pitne vode in groznem smradu, zaradi katerega je življenje nevzdržno,“ pravi poročilo. EC je blagovne znamke oblačil glede na politiko pridobivanja viskoze razvrstil v štiri skupine: napredno, v napredku, zaostalo in alarmantno. Pri tem blagovnih znamk niso preiskovali, temveč so jih ocenili glede na njihove navedbe na spletnih straneh njihovih podjetij. Primark je bil uvrščen v kategorijo ‘v napredku’. Njihovo poročilo navaja: „Trenutno razvijamo okoljsko politiko, ki bi vključevala: izpuste v vodo, nastajanje odpadkov, vplive na biotsko raznovrstnost. Eden od vidikov okoljske strategije se bo osredotočil na izboljšanje okoljske učinkovitosti izdelkov in surovin.”
  • DAVČNA POLITIKA: Znamka je dobila nizko oceno za področje razpolaganja z dobičkom (letni prihodek: 7.400.000,00 funtov) in za verjetno uporabo strategij za izogibanje davkom. Primark mi je sicer zatrdill, da so ti podatki EC zavajajoči.

Izkušnja ob obisku sedeža Primarka in njihove vodilne trgovine v Dublinu

primark etičnost trajnost nika veger beautyfull blog katharine stewart vodja trajnosti
Pogovor o trajnosti v Primarku s Katharine Stewart, direktorico etične trgovine pri Primarku in fitnes influenserko Alice Living.

Dublin. Ozke ulice s starimi hišami, nad glavami kriki galebov, ko se ozrem k nogam, pa množica pošvedranih čevljev. Ženske so lepe, punce vse iste, vsi pa prijazni in zanimivo, širokosrčno mi podajajo pohvale na račun mojega stajlinga. Modno mesto torej, kar bi lahko vedela že po številnih trgovinah svetovno znanih in priljubljenih znamk, pa tudi vintidž butikih in prodajalnah oblačil iz druge roke. Irskih dizajnerjev ne najdem veliko, če mednje ne štejem Primarka, ene najuspešnejših irskih znamk.

Povabilo na sedež Primarka, v Arthur Ryan House, sem se zelo veselila. Pričakovala sem nekaj podobno navdihujočega kot obisk provansalske vile L’Occitanovega ‘očeta’ Oliverja Baussana. 

Izkazalo se je, da to ni dom ustanovitelja, čeprav stavba arhitekturno to nakazuje z atrijem, ki je zdaj pokrit in je središče druženja zaposlenih na sedežu Primarka, domačnostjo in prijaznostjo, ki so nam jo izkazali gostitelji. Vsi niso oblečeni v Primark, pravijo pa, da so pogosto, ker so ponosni na to, kar ustvarjajo.

Sprehodimo se po sedežu podjetja in pokukamo v zakulisje. Zaključujejo brezspolno (genderless) kolekcijo, ki jo bodo lansirali v partnerstvu z (RED) organizacijo, da bi podprli boj proti aidsu. Zanimiv je tudi sprehod po oddelku za spremljanje trendov (oni jih ne ustvarjajo, spremljajo modne revije in dizajnerje ter ugotavljajo, katere barve, vzorci in kroji bodo modni, in potem, navdihnjeni z videnim na brveh visoke mode, oblikujejo kolekcije). Bil je oktober, tim za trende pa je že preverjal vzorce kopalk in poletnih oblačil, vendar nisem smela ničesar fotografirati. Po sprehodu čez sedež poletja in postanku v PR-oddelku, kjer sem že lahko potipala, kaj bo na voljo v trgovini pozimi, smo se odpravili na dogodek, pogovor o trajnosti v Primarku s Katharine Stewart, direktorico etične trgovine pri Primarku in fitnes influenserko Alice Living. Utrinke z dogodka si poglej v galeriji, zapis pa nadaljujem z zanimivim intervjujem s Katharine Stewart.

Intervju s Katharine Stewart, direktorico etične trgovine pri Primarku

primark etičnost trajnost nika veger beautyfull blog katharine Stewart
S Katharine Stewart, direktorico etične trgovine pri Primarku, si deliva ljubezen do vzorcev, trajnosti in vztrajnosti 😉

Ker sem za dobrodošlico in kot pomoč ob nenormalno slabem vremenu tisti oktobrski vikend v Dublinu (opozarjali so na 4. stopnjo nevarnosti zaradi vetra) dobila topel flis iz recikliranega poliestra, sem se najprej dotaknila te teme … 

1. Nika Veger: Reciklirani materiali so trendni, pa tudi dokaj novi. Uporabniki jih ne poznamo dovolj dobro, industrija pa naše neznanje izkorišča tudi zato, da nam pri pretiranem nakupovanju ponudi odpustek v obliki nakupa oblačila iz recikliranega materiala. Pri tem pa ne razkrije, da gre pravzaprav lahko tudi za odpadek, narejen v procesu proizvodnje novih oblačil. Kakšne odpadke konkretno uporabljate vi in kje jih zbirate?

Katharine Stewart: Dobro vprašanje. Znamke za različne stvari res uporabljajo iste izraze, recikliran poliester je tako lahko material iz predpotrošnje ali popotrošnje (glej razlago tu). Pri Primarku se trudimo, da smo transparentni tudi pri naših trditvah. Prav ta hip zato pripravljamo slovar izrazov, ki jih uporabljamo. Na voljo bo na naši spletni strani vsem kupcem, da bo povsem jasno, kaj kupujejo, ker je na trgu ta hip res zmeda. Naš recikliran poliester je v celoti iz potrošniških (postconsumer) odpadkov, torej iz nečesa, kar je že bilo v uporabi in je imelo svoje življenje. Odpadke zbiramo lokalno, tam kjer se potem recikliran poliester proizvaja, torej v Indiji ali na Kitajskem, kar je prav tudi s stališča globalne obravnave odpadkov. 

2. Sprehodila sem se po vaši vodilni trgovini v Dublinu in moram priznati, da sem se kar namučila, da sem našla kakšen kos iz recikliranega poliestra. Koliko v odstotkih je tega materiala v primerjavi z drugimi Primarkovimi oblačili?

Katharine Stewart: Točno ne morem reči. Največ ga najdemo med oblačili za prosti čas. Skušamo pa, kakor hitro se da, njegovo ponudbo povečati. A en od izzivov, s katerim se pri tem srečujemo, je, da moramo biti povsem prepričani, da gre res za recikliran poliester iz uporabljenih odpadkov. Zato imamo na terenu svoje ljudi, ki to preverjajo, in ne zaupamo le papirjem.

3. Lahko oblačila iz recikliranega poliestra ponovno recikliramo?

Katharine Stewart: Lahko, vendar z omejitvami, ki jih določa predvsem barva materiala. Recikliran poliester namreč stopimo in iz njega naredimo novo vlakno. Vendar iz črnega le črno. 

4. Kam ga odvržemo po uporabi? 

Katharine Stewart: Trudimo se, da bi bile v šestih mesecih v vseh Primark trgovinah zbirne točke, kamor bi lahko prinesli odslužena oblačila iz recikliranega poliestra. Problem ni zbiranje. Težko je najti podjetja, ki bodo potem ta zbrana oblačila ponovno reciklirala; če se da, popravila ali kako drugače uporabila material (npr. za polnila streh, v avtomobilih), sicer pa reciklirala v nov material. V povezavi s tem podpiramo tudi startup podjetja, ki raziskujejo nove tehnologije in to, kako v vlakna reciklirati mešanice poliestra in npr. bombaža. 

primark etičnost trajnost nika veger beautyfull blog katharine stewart direktorica etične trgovine
Katharine Stewart z navdušenjem razlaga o številnih programih, ki jih Primark izvaja, da bi bila njihova moda bolj trajnostna.
primark etičnost trajnost nika veger beautyfull blog dogodek dublin blogerji
Blogerke z Irske in nekaterih drugih evropskih držav z zanimanjem poslušamo intervju, tudi kakšna je razlika med organskim in Primarkovim trajnostnim bombažem.

5. Kakšna izobraževanja in raziskave še podpirate?

Katharine Stewart: Preko socialnih medijev poskušamo izobraževati kupce o tem, kako skrbeti za oblačila in podaljšati njihovo življenjsko dobo. Podpiramo raziskave proizvajalcev praškov in univerze v Angliji, ki skušajo razvozlati, kako nastaja mikroplastika pri pranju, ter najti rešitev za ta pereči problem. Veliko izobraževanj namenjamo tudi delavcem v tovarnah (npr. o požarni varnosti pri delu) in kmetovalcem. S programom Cotton Connect izobražujemo kmete, kako bombaž pridelati bolj trajnostno. 

6. Vaš bombaž torej ni organski, je pa trajnosten, kajne? V čem je razlika?

Katharine Stewart: Nekaj malega imamo organskega bombaža, predvsem pa je trajnosten iz programa Cotton Connect. Program Primark Trajnostni bombaž se je prvič začel izvajati leta 2013 v Indiji – eni glavnih držav, iz katere prihaja Primarkov bombaž. Primark je s partnerstvom s kmetijskimi strokovnjaki CottonConnect in Združenjem samozaposlenih žensk (SEWA) podprl usposabljanje kmetic o metodah trajnostnega kmetovanja, da bi povečale donos in dobiček bombaža kmetov. V povprečju je povečanje dobička za kmeta skoraj 200 odstotkov in povečanje donosa skoraj 10 odstotkov. Zmanjšanje vhodnih stroškov se za kmeta zmanjša za 15,8 odstotkov: 24,7-odstotno je zmanjšanje uporabe kemičnih gnojil in 50,3-odstotno zmanjšanje uporabe kemičnih pesticidov, kar kaže na to, da se sprejemajo okoljsko trajnostne metode kmetovanja. Prav tako smo uspeli za 4 odstotke zmanjšanje porabo vode, kar razkriva trajnostne prakse učinkovite rabe vode.

Program je zelo uspešen, zato smo ga razširili tudi na druge države. Do konca leta 2022 bo vanj vključenih več kot 160.000 neodvisnih kmetov bombaža, usposobljenih za metode trajnostnega kmetovanja po Indiji, Pakistanu in na Kitajskem. 

7. Kaj pa škodljive kemikalije na oblačilih, kaj ste uspeli doseči po opozorilu Greenpaca l. 2014?

Katharine Stewart: To je sodelovanje, na katerega sem posebej ponosna. Podpisniki sporazuma želimo in se trudimo umakniti vse zdravju in okolju škodljive kemikalije iz proizvodnje oblačil. Letos temu programu ZDHC predsedujemo in s pomočjo proizvajalcev kemikalij smo uspeli sestaviti spisek tistih, ki niso varne, in dodali ustrezne zamenjave. Ustvarili smo platformo, preko katere lahko tovarne pogledajo, kaj uporabljajo, in izberejo boljše možnosti. Če jih ne, izgubijo stranke, zato se tudi tovarne kemikalij trudijo narediti nove kemikalije. Več o programu lahko pogledate na strani Roadmap to Zero.

8. Kakšen je vaš okoljski načrt za v prihodnje … s konkretnimi cilji?

Radi se pohvalimo s tistim, kar smo že naredili, in ne dajemo praznih obljub. Zato transparentno objavljamo okoljsko poročilo, iz katerega je razvidno, na katera področja smo osredotočeni in jih bomo izboljševali tudi v prihodnje. Konkretnih ciljev ne dajemo, so pa številke izboljšav vedno višje, ker se ekipa več kot 120 ljudi na sektorju trajnosti srčno trudi in dela na tem, da bi izboljšali prakse modne industrije.

Sklep

primark etičnost trajnost nika veger beautyfull blog 0073 2
Prihodnost mode me po videnem ne skrbi. Zakaj, preberi sklep.

Modna industrija se srečuje z ogromnimi izzivi, saj skupaj s ponudbo raste tudi njen negativni vpliv na okolje: poraba vode, ogljični odtis in odpadki. Hkrati pa raste tudi pritisk javnosti in ozaveščenih kupcev. Zato so se nekatere znamke odzvale in začele ponujati bolj trajnostne materiale, znižale so porabo virov (zlasti vode in energije) pri proizvodnji surovin in škodljivih kemikalij, predvsem pa celoten potek proizvodnje in pridobivanje surovin naredile bolj pregleden in transparenten.

Pa je/ bo to dovolj? Na prvi pogled morda in absolutno podpiram vsak premik k etično bolj sprejemljivi modni industriji. A glede na dobiček se zdi, da kolesc ne obračajo z zadostnim vložkom in zagnanostjo. Prav tako je reklamiranje novih in novih trendov le spodbujanje k nepotrebnemu nakupu in tako nasprotje trajnostnih načel, ki nagovarjajo k dolgoletni uporabi oblačil ne glede na trende. Kot ozaveščena ljubiteljica mode se hkrati sprašujem, zakaj kupovati znamke, ki bodo trajnostne materiale zagotovile do nekega datuma v prihodnosti, če lahko izbiram take, ki to počnejo že danes. Hkrati pa se zavedam, da le veliki igralci lahko vplivajo na velike spremembe v industriji, kot npr. Primark.

♥♥♥ Po vsem slišanem si mislim, da bo ta hip k spremembi modne industrije še najbolj vplivala samoprevzgoja potrošnika. Če bodo ljudje želeli, bodo trajnostno imeli in živeli. Trajnostna moda pomeni bolj etično proizvodnjo oblačil, čevljev in dodatkov. Je okolju prijaznejša in družbeno-ekonomsko trajnostna, pomeni pa tudi bolj trajnostne vzorce porabe in uporabe, ki zahtevajo spremembe v stališčih in vedenju posameznika. 

Se strinjaš? Kakšno pa je tvoje razmišljanje na to temo? Vesela ga bom v komentarju. Hvalaaaa.

Maham,

Nika Veger

*Usnje kot koža mrtve živali naravno razpade. Da bi preprečila ta razkroj, usnjarska industrija uporablja koktajl škodljivih kemikalij. Industrijske odplake poleg le-teh vsebujejo tudi velike količine drugih odpadkov, kot so beljakovine, dlaka, sol, kisline. Vsi ti lahko zastrupljajo oz. onesnažujejo zemljo, zrak in vodo.

** Fotografije: Nika Veger, Primark

E-novice

What do you think?

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

No Comments Yet.

Previous
Razstrupljanje telesa: suho krtačenje in slane kopeli
PRIMARK: Kako trajnostna je ta moda lahko v resnici?