Zeleni list, Demeter, Biodar … kaj pomenijo oznake na ekološki hrani?
Zeleni list je oznaka, ki jo iščem, kadar želim kupiti certificirano ekološko živilo. Toda na embalaži se poleg njega pojavljajo še Demeter, Izbrana kakovost, zaščitena označba porekla in številni drugi znaki. Ali pomenijo, da je živilo še »bolj EKO«? In katere od teh oznak z ekološko pridelavo pravzaprav sploh nimajo neposredne zveze?
Da te množica oznak na živilih ne bo zmedla, sem na enem mestu zbrala tiste, ki jih je pri nakupu ekološke hrane dobro poznati.
PREBERI TUDI: Ekološka hrana: zakaj jo izbiram in kaj v resnici pomeni oznaka EKO
Je lahko živilo še več kot EKO?
Da. Evropski Zeleni list določa pravila, ki jih mora izpolnjevati živilo, da se v EU lahko trži kot ekološko. Poleg njega pa obstajajo tudi dodatni zasebni standardi in oznake, ki od pridelovalcev zahtevajo še več. Tudi Ministrstvo med dodatnimi oznakami oziroma blagovnimi znamkami, ki jih lahko najdemo ob uradni ekološki označbi, navaja Biodar in Demeter.
Demeter
Demeter je mednarodni certifikat za biodinamično kmetovanje. Temelji na ekološkem kmetovanju, vendar določa dodatne zahteve glede načina pridelave in delovanja kmetije. Demeter standard med drugim praviloma zahteva preusmeritev celotne kmetije v biodinamično gospodarjenje, certificirane kmetije pa so poleg ekološke kontrole vsako leto pregledane tudi glede izpolnjevanja Demeter standarda.
Zato lahko na izdelku vidiš Zeleni list in oznako Demeter hkrati: prvi potrjuje skladnost z evropskimi pravili ekološke pridelave, Demeter pa dodatni biodinamični standard.
Biodar
Biodar je slovenska kolektivna znamka za živila iz nadzorovane ekološke pridelave, povezana z Zvezo združenj ekoloških kmetov Slovenije. Njeni standardi poleg zahtev ekološkega kmetovanja določajo dodatne zahteve; med drugim je bila znamka zasnovana za živila s kmetij, ki so v celoti preusmerjene v ekološko pridelavo. Omogočala je tudi večjo sledljivost, saj je bila na embalaži navedena individualna šifra uporabnika znamke.
Biodar lahko še vedno zaslediš v slovenskih uradnih informacijah o označevanju ekoloških živil. Ministrstvo ga tudi na aktualni strani o ekološki pridelavi navaja kot primer dodatne blagovne znamke, ki se lahko uporablja poleg uradne ekološke označbe in evropskega logotipa.
Demeter in Biodar torej nista zamenjava za Zeleni list, ampak dodatni oznaki, povezani z ekološko pridelavo in dodatnimi zahtevami oziroma standardi.
Kaj pa druge oznake na živilih?
Na slovenskih živilih srečujemo še vrsto evropskih in nacionalnih shem kakovosti. Med njimi so:
- Izbrana kakovost
- Zaščitena označba porekla (ZOP)
- Zaščitena geografska označba (ZGO)
- Zajamčena tradicionalna posebnost (ZTP)
- Višja kakovost
- Integrirana pridelava
Te oznake ne pomenijo avtomatično, da je živilo ekološko. Govorijo o drugih lastnostih: lahko o poreklu, povezavi živila z določenim geografskim območjem, tradicionalnem receptu ali načinu izdelave, posebnih zahtevah glede kakovosti oziroma načinu pridelave.
Na primer Izbrana kakovost – Slovenija pomeni, da je proizvod pridelan in predelan v Sloveniji ter izpolnjuje zahteve določene specifikacije. ZOP je tesno povezana s poreklom in proizvodnjo na določenem geografskem območju, ZGO zahteva nekoliko manj tesno povezavo z območjem, ZTP pa varuje predvsem tradicionalno recepturo ali način proizvodnje.
Če želiš preveriti, kaj posamezna oznaka pomeni, je najbolj uporaben pregled na strani Ministrstva: Sheme kakovosti in zaščiteni kmetijski pridelki in živila
Kaj torej iščem sama?
Če želim kupiti ekološko živilo, najprej iščem Zeleni list. Dodatna oznaka, kot je Demeter, mi lahko pove še nekaj več o standardu in načinu pridelave, druge oznake kakovosti pa dajejo informacije o poreklu, tradicionalnosti ali drugih posebnih lastnostih živila.
Zato različnih znakov na embalaži ne mečem v isti koš. Zeleni list je tisti, ki mi pove, da kupujem certificirano ekološko živilo. Druge oznake pa pogledam posebej in preverim, kaj dejansko zagotavljajo.
Maham,
Nika
ekoekološka hranatrajnostna prehranatrajnostni nasvetitrajnostno
