Umetnost nakupovanja kopalk

Umetnost prodaje

Trgovci umetnost pospeševanja prodaje mojstrsko obvladujejo, strokovno se temu reče merchandising, po domače pa manipulacija potrošnika. Bistveno je, da te pripravijo do nakupa praktično česarkoli, pa četudi tega niti slučajno ne potrebuješ; prav vsega kupujemo absolutno preveč. Hrano nato mečemo v smeti, z anti-age serumom za oči si na koncu mažemo tudi komolce, pohištvo pa namesto čistimo, tudi preventivno mazilimo, za vsak slučaj lakiramo … Pri tem pridno polnimo žepe trgovcev, da ti lahko postajajo še spretnejši v zavajanju naših občutkov in potreb.

Znanost zanosa

Če analiziramo nakupovalni proces vidimo, da se začne z ustvarjanjem potrebe, reklamo (o teh še prav posebej enkrat drugič), ki nas nato zvabi v nakup. Trgovina v trgovskem centru nas kar posrka s krasno odprtim vhodom, kjer se med obešalniki in policami lahko zgubimo, ne da bi morali reči dober dan ali kakšen drug socialni nebodigatreba. Ponuja se nam vse, če ne ta teden, pa v petek, z novo robo. Celo premik po trgovini je skrbno načrtovan, v ritmu glasbe, s pomočjo katerega se počutimo poskočni, z vonjem ob katerem občutimo srečo in  osvetljavo, ki nas ‚odpre’ za nakup in mimo najbolj zanimivih kosov pripelje do … kabin. Tam se vsa znanost konča.

Prekletstvo kabin

Kljub vsem raziskavam in sodobnemu znanju se pri kabinah za preoblačenje moj nakupovalni zagon vedno zalomi. Če že uspem najti tako, v kateri je dovolj prostora, da odložim torbico, obesim vsa svoja oblačila ter v trgovini nagrabljeno robo in si lahko sezujem čevlje, ne da bi pri tem tiščala glavo v ogledalo, rit pa v zaveso, je še vedno zagotovo premajhna, da bi se lahko v ogledalo zazrla z razdalje. Težko namreč ocenim, kako mi kopalke pristojijo na celo postavo, če je od popka do ogledala le 30 centimetrov. Potem nejevoljna natikam čevlje in kukam izza zavese iščoč najbližje ogledalo, da se vanj zazrem vsaj iz najkrajše razdalje, do katere bom spustila neznance na plaži. Delček mojih možganov pa že kalkulira, če se sploh splača izpostaviti, ker je na koncu hodnika, tako kot v kabini, luč, ki me ne glede na trenutno fazo menstrualnega ciklusa, z gotovostjo spravi v slabo voljo. Ne vem, kdo načrtuje trgovine, a ugibam, da so to večinoma moški, brez te, nam tako znane potrošniške izkušnje. Tako včasih stojim in se sprašujem, kdo je tu nor? Tisti, ki je vložil toliko denarja v trgovino, pa so ga arhitekti tako očitno prinesli okrog ravno pri kabinah ali jaz, ki se sploh zapletam v to potrošniško zanko? V uteho mi je le, da je to odličen recept, da iz trgovine odvihram brez enega samega izdelka, ali pa le z anticelulitno kremo, ki jo, predlagam trgovcem, postavite kar ob vhodu v kabine.

Odprta za nov nakup

A žal si moram vsake toliko kupiti kakšen kos spodnjega perila in tudi kopalke. Zato se vse bolj nagibam k nasvetu prijateljice, ki prakticira bistveno bolj prijazen način kupovanja kopalk. Zvesta ostaja le  eni znamki kopalk, pri kateri že pozna svojo številko. Ob potrebi po novih kopalkah tako izbere le model in ga kar brez pomerjanja kupi v svoji številki. Brez pomerjanja, jih tudi spakira in jih obleče šele kakšne tri dni po prihodu na morje, ko polt ni več suha in zimska siva, ona pa je dopustniško sproščena. Tako je z njimi veliko bolj zadovoljna, kot če bi jih poskusila v kabini. Pa tudi vrniti jih tako ali tako ne more več ;). Tako se lahko izognemo vsaj enemu neprijetnemu nakupovanju in namesto v kabino zavijemo raje na prijeten klepet s prijateljico. Ker je zdravilen in cenejši.

 

Kakšni pa so tvoji dobri nasveti za nakup kopalk? Hvala za komentarje, res bom vesela tvoje izkušnje.

Kmalu sporočiva, kako se je prijateljičin recept obnesel nama!

Katarina Bervar Sternad

 

♥ Klikni Beautyfull Blogu sledi tudi na Instagramu ♥

Katarina Bervar Sternadkopalkemoda 2017poletni trenditrendi