Sezonska hrana: zakaj jo izbiram in kaj jesti kdaj

Da se pozimi ne kupuje jagod, čivkajo že škorci na veji. Pa vseeno nas rdeče vabijo s trgovskih polic že januarja in februarja. Sama jih takrat ne kupujem. Do sitega se jih najem, ko je njihova sezona, nekaj pa jih takrat tudi zamrznem za pozneje. Podobno počnem z drugim sadjem in zelenjavo.

Ko sem začela kupovati in pripravljati več ekološke hrane, sem začela veliko bolj spremljati tudi, kaj mi ponuja sezona. Najprej predvsem zato, ker je takrat ponudba večja in je zato lahko tudi cenovno dostopnejša. Z leti pa sem ugotovila, da ima tak način prehranjevanja še kup drugih prednosti.

Ekološka pridelava je torej moja prva izbira, znotraj ekološke ponudbe pa iščem čim bolj lokalno in sezonsko.

Danes je zato moja idealna kombinacija: EKO + LOKALNO + SEZONSKO

V tem zapisu se bom posvetila zadnjemu: zakaj se mi zdi vredno počakati na sezono in kako jo izkoristim, ko končno pride.

Kaj sploh pomeni sezonska hrana?

Sezonska hrana je tista, ki dozoreva oziroma jo pobiramo v določenem delu leta. Pri nas so to na primer jagode pozno spomladi in v začetku poletja, paradižnik poleti ter jabolka pozno poleti in jeseni.

Da bi lažje spremljala, kaj je pri nas v sezoni, sem pripravila orientacijski koledar slovenskega sezonskega sadja, zelenjave in zelišč.

Poglej: Koledar sezonskega eko sadja, zelenjave in zelišč v Sloveniji

Zakaj znotraj ekološke ponudbe izbiram sezonsko?

1. Ker je takrat ponudbe največ in je lahko cenovno dostopnejša

To je bil pravzaprav prvi razlog, zaradi katerega sem sploh začela spremljati sezono.

Ko nekaj dozoreva pri nas, je ponudba večja. Na voljo je pri več ekoloških pridelovalcih, na tržnicah, v zabojčkih in trgovinah, zato imam tudi več možnosti, da najdem ekološko in lokalno različico po dostopnejši ceni.

Začni z enim živilom – Tri, štiri, zdaj!

Želiš jesti več ekološke hrane? Začni v sezoni, ko je ponudba največja. Izberi živilo, ki ga pogosto uživaš, in ga najprej zamenjaj za ekološkega. Jeseni so to lahko na primer jabolka.

Ker je lahko obrana oziroma pobrana bolj zrela

Dovolj je, da primerjaš zrel paradižnik sredi poletja s tistim, ki ga kupiš pozimi.

Sadje in zelenjava iz lokalnega okolja sta lahko v sezoni obrana oziroma pobrana bližje optimalni zrelosti. To se pozna pri okusu in svežini, pomembna pa je tudi hranilna vrednost.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pri sezonskem sadju in zelenjavi iz lokalnega okolja izpostavlja optimalnejšo dozorelost in višjo biološko oziroma hranilno vrednost. Navaja tudi, da se z daljšanjem poti od pridelovalca do potrošnika zmanjšuje vsebnost nekaterih vitaminov.

To seveda ne pomeni, da je jabolko iz skladišča februarja brez hranil. Je pa še en razlog, da izkoristimo obdobje, ko je posamezno sadje ali zelenjava sveže in ga je v lokalni ponudbi največ.

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo – Pomen lokalne hrane in načelo kratkih verig

3. Ker zaradi sezone jemo bolj raznoliko

Temu se boš morda čudila, ker se zdi izbira sadja in zelenjave v trgovini neprimerljiva s ponudbo enega ekološkega kmeta. Ampak v trgovini je ponudba skozi vse leto precej podobna, mi pa pogosto izbiramo živila, ki jih poznamo in imamo radi.

Pri ekoloških kmetih se ponudba skozi leto ves čas spreminja. Če pogledam, kaj vse pridelujejo različni slovenski ekološki kmetje, je izbira zelo pestra. Ob tem odkrivam tudi sorte in živila, ki jih v običajni trgovski ponudbi skoraj ne opazim več: pituralke, cikorijo, rabarbaro …

Sezonsko zame zato ne pomeni manj izbire. Pomeni, da ne jem vsega ves čas in da skozi leto jem bolj raznoliko. Poskusim več novih živil, hkrati pa sem bolj ustvarjalna pri kuhanju.

4. Iz sezone iztisnem več in zavržem manj

Skoraj vsako leto se zgodi, da je kakšnega sadja ali zelenjave v obilju. Takrat ga imajo vsi, ponujajo ga še sosedje, samo da ne gre v nič. Zato je v sezoni smiselno računati tudi na presežke in pravočasno poskrbeti, da ne postanejo odpadek.Zato je v sezoni smiselno računati tudi na presežke in pravočasno poskrbeti, da ne postanejo odpadek. Hkrati jih lahko shranim ali predelam za čas, ko tega živila pri nas ni več.Zamrzovanje, liofiliziranje, vlaganje, kuhanje džemov, marmelad, omak in čežan, sušenje, skladiščenje … možnosti je ogromno. Ne počnem vsega vsako leto. Poskušam pa tisto, česar imamo veliko ali je posebej ugodno, shraniti ali predelati, včasih pa naredim česa več in zamenjam s kom, ki ima presežek česa drugega.

Kaj pa zima? Je izbira res dolgočasna in okrnjena?

V primerjavi s poletjem je ponudba seveda manjša, ampak tudi to je del prehranjevanja z letnimi časi.

Tako kot narava se s sezonami spreminja tudi moj jedilnik in to mi je všeč. Poleti se najemo paradižnika in jagodičevja, jeseni pridejo na vrsto buče, hruške in grozdje, pozimi motovilec, radič, ohrovt in por, pa citrusi, kaki in kivi, spomladi pa se spet razveselim prvega čemaža, regrata in špargljev.

Ob tem odkrivam stare in manj poznane sorte, užitne divje rastline ter načine shranjevanja in priprave hrane, ki so bili nekoč nekaj povsem običajnega. Morda je prav to zame slow life pri hrani: da ni vse na voljo ves čas, ampak na nekaj počakam in se tega potem toliko bolj razveselim.

POGLEJ: Koledar sezonskega (eko) sadja, zelenjave in zelišč v Sloveniji

Zakaj pozimi jabolko ja, jagoda pa ne?

Če pozimi izberem slovensko jabolko, tudi to ni bilo obrano januarja. Jabolka obiramo predvsem pozno poleti in jeseni, vendar so primerna za skladiščenje, zato je slovenski pridelek lahko na voljo še več mesecev. Podobno velja za krompir, korenje, čebulo, zelje, buče in druge pridelke.

Ne gre za jagode, ki bi jih od poletja hranili v skladišču, ampak za svež pridelek iz drugih krajev. ZPS opozarja, da uvožene jagode, predvsem pozimi, prihajajo predvsem iz Španije, kjer je v provinci Huelva razširjena intenzivna pridelava v plastičnih rastlinjakih. Ta odpira tudi vprašanja velike porabe vode, vpliva na ekosistem Doñane ter pogojev, v katerih delajo sezonski delavci.

Vir in več o tem: ZPS: V premislek pred nakupom jagod zunaj sezone

Zaključek

Ker je moja prva izbira ekološka hrana, mi sezona predvsem pomaga, da jo lažje najdem lokalno, v večji ponudbi in pogosto po dostopnejši ceni.

Idealno prehranjevanje pa zame v resnici ne pomeni, da januarja jem samo tisto, kar je bilo obrano januarja. Izbiram tudi ekološke slovenske pridelke, ki so bili pobrani v svoji sezoni in primerno shranjeni. Zato pri izbiri ne gledam samo, kaj je ta trenutek v času obiranja, ampak kaj nam ponujajo slovenski ekološki pridelovalci sveže ali iz skladišča in kaj sem iz sezone shranila sama.

Če želiš v svoj jedilnik vključiti več ekološke hrane, zato začni z enim živilom, ki je trenutno v sezoni. Poišči njegovo ekološko različico, naj se ga tvoja družina naje, dokler je najboljše, in če ga imate radi tudi zunaj sezone, razmisli, kako ga lahko shraniš za pozneje.

Tako sem sezonsko in ekološko hrano v naš jedilnik uvajala tudi sama.

PREBERI TUDI: Ekološka hrana: zakaj jo je moj hladilnik poln in kako mi to uspeva

Tudi ti izbiraš sezonsko? Katerega sadja ali zelenjave se v sezoni najbolj razveseliš? Če v mojem sezonskem koledarju kaj pogrešaš, mi napiši v komentar. Hvala.

Maham,

Nika