Ekološka hrana: To so miti in resnice, ki jih moraš poznati

Ekološka prehrana postaja vse bolj priljubljena, a okoli nje kroži tudi veliko mitov in napačnih prepričanj. Nekateri se sprašujejo, ali je ekološka hrana res boljša, drugi pa dvomijo o upravičenosti višjih cen. Zato razkrivam 7 najpogostejših mitov o ekološki hrani in pojasnjujem, kaj je dejansko resnica. Cilj? Pomagam ti razumeti, zakaj vedno več ljudi podpira ekološko pridelavo in uživa ekološko hrano.

Vse, kar moraš vedeti o ekološki prehrani

Miti in resnice o ekološki prehrani: 7 najpogostejših zmot

Certifikat ekološkega kmetijstva, ZELENI LIST, je znak ekološkega kmetovanja. Je enoten v vsej Evropi, v Evropi ga torej nosijo ekološko pridelana in predelana živila. Z ekološkim certifikatom morajo biti opremljeni kmetje in predelovalci, če prodajajo živila kot ekološka živila.

MIT 1: EKOLOŠKO CERTIFICIRANJE JE DRAGO.

Na Ministrstvu za okolje, kmetijstvo in gozdarstvo sem se pozanimala, koliko kmeta stane certifikat. Znesek je okrog 180 EUR/ leto in to za celotno kmetijo, ne glede na to, koliko izdelkov prideluje oz. predeluje. To kljub temu, da je morda kmetija majhna ni veliko za to, kar certifikat Zeleni list s preverjanjem dokazuje; resnično ekološko pridelavo in predelavo, ki ji kupci lahko zaupamo.

MIT 2: MED EKOLOŠKIM IN NAVADNIM SADJEM NI RAZLIKE V VSEBNOSTI VITAMINOV

Raziskave v splošnem kažejo drugače (se pa res najde tudi kakšna, ki trdi, da ni tako), ekološko sadje in zelenjava naj bi vsebovala tudi več antioksidantnov. A ključni argument za ekološko hrano ni le vsebnost hranil, temveč tudi odsotnost škodljivih pesticidov in kemikalij, ki jih najdemo v konvencionalni pridelavi. Ekološka hrana pomeni tudi večjo skrb za okolje in dolgoročno zdravje.

MIT 3: EKO OZNAKI NE MOREM ZAUPATI, TUDI EKOLOŠKA SOLATA JE LAHKO ŠROPLJENA

Obrati z ekološko pridelavo in predelavo so izpostavljeni strogemu nadzoru in predpisom, ki omejujejo uporabo številnih kemijskih snovi. Prav tako je nadzorovana in z evropskimi predpisi urejena tudi celotna veriga od pridelave in predelave vse do prihoda izdelkov na prodajne police. Kupcu ekološkega živila z oznako Zeleni list je zagotovljena popolna sledljivost od njive oziroma hleva do krožnika.

MIT 4: EKO HRANA JE ZELO DRAGA, NE MOREM SI JE PRIVOŠČITI

Hrana je ena od večjih družinskih postavk, vsaj v našem proračunu. Vendar nam je pomembno, da je kakovostna, zdrava, lokalna. Tudi sama sem eko hrano usvajala in uvajala postopno. Najprej sadje in zelenjavo, potem meso in mlečne izdelke, moke … ter živila, ki jih jemo najpogosteje. Tako lahko spremembe delaš v svojem tempu in bolj zavestno, hkrati pa lahko iščeš ponudnike ekološke hrane, ki si jih lahko privoščiš. Mi smo hkrati ugotovili, da nas ekološka hrana bolj nasiti in da je količinsko potrebujemo manj. Skrbimo in pazimo, da hrane ne zavržemo. Stremimo k uživanju preprostih jedi in kupujemo čim manj predelanih. Vse to manjša strošek, ki ga namenimo ekološki hrani oz. si za enakega lahko počasi privoščimo vse več.

Ekološka hrana ni več luksuz, ampak naložba v prihodnost – naše zdravje in zdravje planeta.

MIT 5: EKOLOŠKE HRANE NIMAM V BLIŽINI

Mnenje, da je ekološka hrana nedosegljiva, ne drži, saj je danes na voljo na več mestih, kot si morda misliš. Poleg specializiranih trgovin ekološko hrano najdeš tudi v večjih supermarketih s pomočjo certifikata Ekološko kmetijstvo (Zeleni list). Veliko lokalnih kmetij ponuja ekološke izdelke, ki jih lahko kupimo neposredno ali preko tržnic, lokalnih dobavnih mrež in spletnih trgovin. Našla jih boš na spletni strani nasasuperhrana.si. Na zemljevidu pridelovalcev s pomočjo filtra poišči ekološke kmetije v svoji bližini. Izbereš lahko tudi iskanje točno določenih živil, npr. mesa.

MIT 6: BOLJ POMEMBNO JE, DA JE LOKALNA

Tako ekološka, kot lokalna hrana imata vsaka svoje prednosti. Izbira ekološke hrane je boljša iz stališča trajnosti in zdravja, ker ekološka pridelava strogo omejuje uporabo pesticidov in umetnih gnojil, kar zmanjšuje onesnaževanje tal, vode in zraka. Zdravstveno pa je ekološka hrana varnejša, saj vsebuje manj ostankov kemikalij (npr. manj pesticidov in škropiv na sadju in zelenjavi, manj ostankov antibiotikov in hormonov v mesu in mlečnih izdelkih), kar zmanjšuje izpostavljenost škodljivim snovem. Prav tako spodbuja etično ravnanje z živalmi, biotsko raznovrstnost in ohranja rodovitnost tal, kar dolgoročno ohranja naravne vire.
Lokalno pridelana hrana pa je lahko bolj sveža in podpira domače gospodarstvo. Moraš pa, z obiskom lokalnih kmetij in pogovorom s pridelovalci, sama presoditi, ali so njihove metode kmetovanja v skladu s tvojimi pričakovanji.

Zato je pravzaprav najboljša izbira lokalno pridelana ekološka hrana, ki združuje prednosti obeh.

Ekološka hrana: zakaj jo je moj hladilnik poln in kako mi to uspeva

MIT 7: EKOLOŠKA HRANA NI NUJNO BOLJ TRAJNOSTNA

Ekološka pridelava ne temelji le na izogibanju pesticidom, temveč tudi na trajnostnem upravljanju naravnih virov. Ekološki kmetje skrbijo za ohranjanje rodovitnosti tal, zmanjšanje uporabe vode in spodbujanje biotske raznovrstnosti. Z nakupom ekološke hrane podpiramo okolju prijazne prakse in zmanjšujemo negativne vplive na planet.

Miti o ekološki hrani pogosto povzročajo dvome in napačne predstave o tem, kaj pomeni jesti ekološko. Vendar pa dejstva kažejo, da je ekološka pridelava vredna podpore. Z majhnimi koraki lahko vsakdo začne prehod k bolj zdravemu in trajnostnemu načinu prehranjevanja, ki koristi tako posamezniku kot okolju, se strinjaš? Nadaljujva pogovor v komentarjih. Hvala.

Maham,

Nika

*Fotografije: Vstanem d.o.o.