Kam z embalažo in neuporabljeno vsebino?

Ena od mojih blogovskih želja je, da bi lahko čim večkrat kofetala s top strokovnjaki iz različnih področij. Ker se ob vsakem pisanju lepotne kante (in odnašanju smeti)  zdrznem koliko embalaže pridelam in ker včasih sploh ne vem, ali kozmetične odpadke sploh mečem med prave smeti, sem prvo kavico skuhala strokovnjakinji za reciklažo odpadkov, gospe Nini Durini, operativni vodji razvoja pri podjetju za zbiranje in predelavo odpadnih sestavin Interseroh.

Se je slišalo pomembno? 😉 … Pomembni so samo odgovori, kajti Nina je v resnici moja prijateljica in tudi kofetali nisva, ker se zaradi službe, otrok in še česa že dolgo nisva uspeli videti. Ampak vseeno sva si vzeli čas in razrešili dvome v zvezi z reciklažo kozmetične embalaže in neuporabljene vsebine.

1. Beautyfull Blog (BB): Kam odvržemo kozmetiko (vsebino) s pretečenim rokom, npr. ostanek kreme za sončenje, tonika, šminke …?

Nina: Vse je odvisno od vrste kozmetike. Najprej bi poudarila, da se tekoče vsebine vsekakor ne zliva v odtok ali stranišče saj se tako snovi vračajo v naše življenje skozi pitno vodo, zrak ali hrano. Predvsem je potrebno bit pozoren na kozmetiko, ki je nevaren odpadek, kot so lak, barve za lase, spreji, odstranjevalci laka, dezodoranti. Ti odpadki sodijo v koš za nevarne odpadke. Nevarnih odpadkov ne smemo:

• odlagati v navadne zabojnike za odpadke,
• odlagati na odlagališča nenevarnih odpadkov ali v naravo,
• zlivati v odtok in kanalizacijo.

Nevarni odpadki zahtevajo poseben način odstranitve, saj le tako preprečimo njihov škodljivi vpliv. Prav zato vsako leto večina občinskih služb ravnanja z odpadki organizira akcijo zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev in tako omogoči, da nevarne odpadke odložimo ločeno od drugih nenevarnih odpadkov. Oddamo jih na zbirni center ali enkrat letno pri akciji zbiranja nevarnih odpadkov s premičnimi zbiralnicami. Posebej pozorni moramo biti pri pršilih pod pritiskom, saj lahko ob določenih pogojih (visoka temperatura) eksplodirajo in zanetijo požar ali koga poškodujejo, in pri kozmetiki, ki je za naravo najbolj škodljiva, npr. acetonu.

2. BB: Je organska kozmetika (sama vsebina) tudi nevarni odpadek ali to lahko vržemo v bio odpadke, kompost?

Nina: Organska kozmetika in kozmetika, ki ne vsebuje nevarnih snovi, ni nevarni odpadek. Nekih točno določenih navodil za ravnanje s tovrstno kozmetiko ni. Tu se moramo odločati »po zdravi pameti«. Zopet bi poudarila, da tudi take kozmetike ne zlivamo v odtok ali stranišče. Svetovala bi, da vsebino, ki je ostala, odvržemo v mešane komunalne odpadke, ostalo embalažo pa ločeno v pravi zabojnik (mešana embalaža, steklena embalaža, papirna embalaža). Kakšne posebne analize oz. navodil, ki bi dovoljevala organsko kozmetiko kompostirati, ne poznam, zato ne morem podati strokovnega mnenja oz. se opreti na kakšno raziskavo. Sama razmislim kako se ta odpadek potem obdela, predela in v kaj. Vsi vemo, da nekatere šminke vsebujejo svinec, zato ne bi želela, da se ta snov predela v kompost in vstopi v mojo prehranjevalno verigo (npr.solato). Po drugi strani pa nam oglašujejo, da lahko organsko kozmetiko načeloma tudi jemo … A tudi olje in kosti so npr. organski odpadki, pa ne sodijo v kompost oz. med organske odpadke.

3. BB: Ali je treba prazno embalažo, preden jo odvržemo, očistiti z vodo ali je bolje, da jo obrišemo s papirjem?

Nina: Vsekakor je za predelavo bolje, da je embalaža čista. A stekleničke ni treba prej oprati, saj bi takšno ravnanje povzročilo neopravičeno rabo pitne vode. Potrebno je le da je prazna, zato je najbolje, do vsebino res porabimo do konca.

4. BB: Kam odvržemo pršilko (ki ima tudi nekaj kovinskih delov, npr. ‘vzmet’)?

Nina: Embalaža kozmetičnih izdelkov je lahko steklena, plastična, kovinska ali sestavljena iz vseh teh materialov. Večina občin ločeno zbira stekleno, papirno in mešano embalažo. Nekatere občine pa ločeno zbirajo tudi kovinsko embalažo. In glede na to jo tudi odlagamo. Torej, če je to npr. toaletna voda, ki je v steklenički, na kateri je tudi kovinski pokrovček, stekleničko odložimo v zabojnik za stekleno embalažo na ekološkem otoku, kovinski pokrovček pa v zabojnik za odpadno mešano embalažo ali kovinsko embalažo. Če kovinskega pokrovčka ne moremo ločiti od stekleničke, tako embalažo odvržemo med odpadno mešano embalažo. Lepotilo, npr. kremo, ki je v steklenem kozarčku, odložimo v zabojnik za stekleno embalažo na ekološkem otoku, tistega v plastenki (tubi, kozarčku, stiku, roll-onu) pa med odpadno mešano embalažo.

5. BB: Kam odvržemo papirnato kozmetično embalažo, ki morda ni več čista? Npr. papir, v katerega so zavita trda mila?

Nina: V papirno in kartonsko embalažo, tudi če ima vonj po vsebini, npr. trdem milu. Razen če gre za embalažo iz plastificiranega papirja ali celofana. Slednja odvržemo v zabojnik za mešano embalažo.

6. BB: Kaj naredimo s pokrovčki kozmetike? So primerni za zbiranje?

Nina: V večini primerov so plastični pokrovčki iz PP-plastike (po navadi je vrsta plastike označena na spodnji strani pokrovčka) in tako primerni za zbiranje. Namen ločenega zbiranja zamaškov je humanitarni. Cilj je, da se dobi čim bolj čisto frakcijo in tako boljšo ceno za material. Če je frakcija mešana – torej gre za različne plastične materiale, je treba to frakcijo predhodno še sortirati po materialih. Sortiranje predstavlja strošek.

7. BB: Ali je lahko tudi sama kozmetična embalaža nevarni odpadek (npr. embalaža odstranjevalca laka za nohte)? Kako je potem to na embalaži označeno?

Nina: Če misliš na izpraznjeno embalažo nevarnih snovi (označene so s F, F+, C, Xn, Xi,, O in N), z njo ravnamo enako kot z embalažo nenevarnih snovi oz. embalažo. Izpraznjeno torej vržemo v zabojnik za embalažo glede na posamezni material (steklo, plastika, karton). Embalaža pa, v kateri so bile snovi, označene s T ,T+ in E, mora biti zbrana z namenom odstranitve – kot nevarna embalaža, torej v zbirni center.

8. BB: Bi opozorila še na kaj, kar je povezano z recikliranjem kozmetične embalaže?

Imaš še kakšno dilemo v zvezi z ravnanjem kozmetike, ki je odpadek? vesela bom tvojega komentaraj. In seveda deljenja zapisa tvojim prijateljem.

Maham,

Nika

*Fotografija: splet

Sorodne vsebine

DIY nakit iz školjk

Delov podcast: O trajnosti in oceanih z Niko Veger in Miho Vivoda v sodelovanju z Rio Mare in WWF

Vse o primerjih

Trajnostna dieta, to je najboljša dieta ta hip

This post is also available in: English