Dress code: rdeča preproga

leto 2000 in nekaj, Pero, ponosen: ”Draga, danes zvečer te peljem na Viktorje.”
2000 in nekaj … plus leto več, Pero, opušten: ”Hej pozabil sem ti povedati, jutri so Viktorji.”
Lani, Pero, v rahlem stresu: Sranje, a veš, ko si rekla, da letos na Viktorje ne bi šla … no, fino bi bilo, da greva, ker sem nominiran. Ja, to nedeljo …
Letos, prijatelj in direktor Media24, Gregor Repič: “Če ti Pero ni sporočil … čez 10 dni so Žarometi.”

Na prvi pogled napredek. Ampak, če si ženska, veš, da enačba dva otroka, tri službe, renovacija hiše + Maja Štamol na tednu mode v Londonu, ni enako deset dni in ‘I’m ready to shine’. Bentim nad Petrom, nad organizatorji, trgovinami in malo Slovenijo, ki ne premore dovolj tovrstnih dogodkov, da bi se trgovinam ponudba izplačala, organizatorjem pa bi bilo jasno, da je pošiljanje ‘Sejv d dejta,’ vsaj tri tedne prej, pogoj za primerno urejenost povabljenih. Tudi nad guglom, ki v tem primeru ne opraviči statusa vseveda. Saj bi lahko izvlekla kavbojke z izgovorom, da so delo istega kreatorja kot gala oprave na Oskarjih in majico z udarnim sloganom. Ampak želim imeti gala obleko, hočem pravo večerno toaleto. Ne ker sem v modnih vodah, zaradi spoštovanja do dogodka in organizatorjev. In zaradi tako redkih tovrstnih priložnosti … Žarometi, Viktorji, premiere in gala dogodki, luksuzne poroke, maturantski plesi … tudi, če nikjer ne piše, dress code je jasen: glamur oz. večerna toaleta. In jaz s tem nimam težav; kurbe in zvodniki, zdravniki in sestre, jugonostalgija … izkušnja je, da več kot jih sledi pravilom zapovedanega stajlinga, bolj nor je žur.

Za rdečo preprogo običajno izberem večerno obleko slovenske oblikovalke Maje Štamol. Ker sva se skozi leta sodelovanj spoznali do te mere, da mi ni potrebno več razlagati, kaj mi je všeč in kaj mi pristoji. Ker obleko vedno dobim vsaj toliko prej, da si lahko k njej poiščem tudi čevlje. In ker Maja razume, da to niso modni izbuhi ali maškare in da moram na rdeči preprogi blesteti jaz in ne ona kot očitna dizajnerka obleke. Včasih pa se moram znajti drugače …

Po neuspešnem iskanju večerne obleke v trgovinah, me je največja poznavalka mode razsvetlila, kje v Ljubljani je velika ponudba večernih oblek. Poročni kotiček me je res presenetil z veliko izbiro svečanih oblek, ki niso le v beli barvi ;). Zato sem jim (in Lorelli) hvaležna, da sem na Žarometih lahko blestela v vaniljevo rumeni obleki. Moški so občudovali njen v pasu stisnjen in v dekolteju nežno oprijemajoč korzet, ženske so mi zavidale udoben, do tal padajoč til. Kaj pa jaz? Iskreno … na tisto pustno nedeljo sem se počutila kot najslajša sladica med vsemi … ljubek ‘princes’, ki samo čaka, da ga ugrizne nekdo, ki mu ne dišijo običajni krofi.

Maham,

Nika

♥ Klikni in bodi preko Bloglovin’a prva na mail obveščena o novih zapisih ♥

*Fotografije: Stane Jerko (z rdeče preproge), Beautyfullblog (iz zakulisja ;))