EKO jabolko: kaj vse se zgodi, preden ga ugrizneš?
Svojo pot spremembe iz konvencionalne na ekološko hrano sem začela z enim sadežem, jabolkom. Ko sem začela dojenčici ponujati prve kašice, sem želela, da so čim bolj sveže, okusne in kakovostne, zato sem poiskala trgovino z ekološkimi izdelki in najprej v košarico položila jabolka.
Svojo izkušnjo, ki ni bila tako preprosta, kot sem pričakovala, sem zapisala v blogu Ekološka hrana: zakaj jo je moj hladilnik poln in kako mi to uspeva.
Jabolko je še danes živilo, ki bi ga vsakemu priporočila za prvo menjavo s konvencionalnega na EKO. Ker jih pojemo veliko, ker so slovenska ekološka jabolka na voljo in ker so dobra.
Zato sem se razveselila obiska Ekološke kmetije Kastelic v Malem Vrhu pri Mirni Peči, kjer Jaka in Anja Kastelic pridelujeta in predelujeta predvsem ekološka jabolka.
Tokrat me je zanimalo, kaj vse se zgodi, preden v takšno jabolko ugriznemo. Kako zanj skrbijo skozi leto? Ali ga tudi škropijo in s čim? Je res, da ekološki sadjarji škropijo celo pogosteje kot konvencionalni? In kaj se z jabolkom zgodi po obiranju?
Na kratko: Ekološko jabolko ni samo jabolko brez sintetičnih pesticidov. Od zimske rezi do obiranja ekološki sadjar skrbi za krošnjo, tla in prehrano dreves, jih varuje pred pozebo, boleznimi in škodljivci, redči plodove, po potrebi namaka ter spremlja njihovo zrelost. Tudi EKO jabolka škropijo, vendar le s sredstvi, dovoljenimi v ekološki pridelavi.
O Ekološki kmetiji Kastelic
Kmetija leži v Malem Vrhu pri Mirni Peči, zame na prav idiličnem koncu Dolenjske, kjer med zelenimi griči rastejo tudi njihova jabolka.
Kastelčevi ekološko kmetujejo že več kot dvajset let. Prvi sadovnjak so posadili leta 2002, od leta 2010 pa ima EKO certifikat celotna kmetija. Danes na njej sodeluje že četrta generacija družine. Jaka, po izobrazbi agronom, je kmetijo prevzel leta 2018, Anja pa med drugim skrbi za administracijo in zunanjo podobo kmetije. Tudi dobesedno, saj se je ob našem obisku bleščala od urejenosti.
Na kmetiji se ukvarjajo predvsem s sadjarstvom in poljedelstvom. Trenutno gojijo jabolka sorte Topaz. Del sadovnjaka obnavljajo in v roku treh let se bosta sorti Topaz pridružila še Crimson Crisp in Rubelit. Del jabolk prodajo svežih, del pa predelajo v sok, kis, krhlje in jabolčni čips. Med novejšimi dobrotami so tudi jabolčni čoko hrustljavčki, koščki posušenih jabolk, obliti s čokolado.
Njihove izdelke sem poznala že pred obiskom, saj so del ponudbe Zelenega zabojčka. Največkrat naročam njihova jabolka, sok, krhlje in kis. Tudi ti preveri njihovo spletno trgovino.
Od jablane do jabolka
Si se že kdaj sprehodila po ekološkem nasadu jablan? Mene je spomnil na pravljico o zlatem jabolku. Drevesa polna jabolk, okoli tebe žvrgolenje ptic in brenčanje žuželk, ti pa razmišljaš samo o tem, kako bi eno utrgala in ugriznila vanj. Čeprav zelo dobro veš, da ni tvoje.
Pridelava ekoloških jabolk pa še zdaleč ni tako preprosta in pravljična. Po besedah Kastelčevih zahteva veliko znanja, spremljanja, skrbi in dela.
V: Če se skozi pridelavo jabolk sprehodiva od zime do jeseni, kaj vse morate narediti v nasadu, preden lahko oberete jabolko?
Anja: »Skrb za nasad se začne že pozimi z zimsko rezjo. Z njo oblikujemo krošnjo vsakega drevesa tako, da so veje enakomerno razporejene ter imajo dovolj svetlobe in zraka. To je pomembno tudi kot preventiva pred boleznimi in škodljivci.
Spomladi poskrbimo za prehrano dreves in tla, spremljamo pa tudi pojav škodljivcev. Aprila, v času cvetenja, je vse pogostejša nevarnost pozebe, pred katero nasad varujemo z oroševanjem in pripravki na osnovi alg. Takoj po cvetenju nastavimo tudi feromonske vabe proti jabolčnemu zavijaču.
Konec maja že vidimo, koliko je plodičev. Če jih je preveč, jih ročno redčimo, z zeleno rezjo pa ponovno poskrbimo za zračnost in osvetljenost krošnje.
Čez leto skrbimo tudi za površino pod drevesi, jo izmenično mulčimo in po potrebi namakamo nasad s kapljičnim sistemom.
Jeseni začnejo jabolka zoreti. Takrat čakamo tudi na prve hladne noči, zaradi katerih se začnejo rdeče sorte, kot je Topaz, lepo barvati. Ko so jabolka primerno obarvana in tehnološko zrela, jih oberemo in shranimo v hladilnice, kjer čakajo na prodajo.«
V: Kaj je pri ekološki pridelavi jabolk največji izziv oziroma kaj vam lahko najbolj pokvari pridelek?
Anja: »Trenutno so največji izziv spomladanske pozebe, saj v določenem trenutku tudi oroševanje ne pomaga. Izziv je tudi vse krajši seznam pripravkov za varstvo rastlin, ki jih lahko uporabljamo v ekološkem sadjarstvu. Pri nas je bistveno krajši kot na primer v Italiji, zato smo slovenski ekološki sadjarji v precej nekonkurenčnem položaju.
Naš pridelek je kakovosten, vendar manjši in dražji, saj imamo več ročnega dela, nekateri dovoljeni pripravki pa so dražji in manj učinkoviti. To postane problem, ko kupec naše jabolko primerja z uvoženim predvsem po ceni in videzu. Na koncu tudi trgovec na polico postavi tisto, kar kupec zahteva, danes pa sta to žal predvsem videz in cena.«
V: Če bi eno leto izpustili vsa ta opravila in jablane preprosto pustili pri miru, kakšna jabolka bi jeseni obrali?
Anja: »Verjetno takih jabolk jeseni sploh ne bi želeli dati na mizo. Pogosto velja prepričanje, da mora biti ekološko jabolko deformirano, črvivo ali umazano, vendar ni tako. Tudi z ekološko pridelavo in pravo tehnologijo lahko pridelamo lepo in kakovostno jabolko. To, da v nekaj ne posegamo in pustimo, da raste popolnoma po svoje, še ne pomeni nujno, da bo pridelek kakovostnejši.
Pomembno pa je še nekaj: tudi če zaradi pozebe izgubimo ves pridelek, moramo za nasad še vedno skrbeti. Če bi ga eno leto preprosto zanemarili, bi se lahko v njem razširile bolezni in škodljivci, ki bi jih naslednje leto zelo težko obvladali. Z enim izpuščenim letom lahko tako naredimo škodo za več sezon naprej.«
V: Ali tudi ekološka jabolka škropite in s čim?
Anja: »Da, tudi pri ekoloških jabolkih izvajamo varstvo rastlin. Brez tega pri jabolkih v našem podnebju praviloma ne gre, če želimo kakovosten pridelek. Razlika je predvsem v tem, da v ekološki pridelavi uporabljamo sredstva, ki so naravnega izvora in dovoljena v ekološki pridelavi ter so večinoma kontaktna. Pri nas uporabljamo tudi nekatere biodinamične ukrepe.
Od samih pripravkov pa uporabljamo predvsem sredstva na osnovi žvepla, bakra v omejenem obsegu, različnih glin in alg oziroma pripravke za krepitev rastlin, pa tudi kalijev hidrogenkarbonat, mikroorganizme in feromonske metode za obvladovanje škodljivcev. Proti jabolčnemu zavijaču se lahko uporabljajo tudi virusni pripravki ali druge rešitve biotičnega varstva rastlin (to pomeni uporabo koristnih mikroorganizmov, bakterij in virusov).«
Anja mi je ob tem razložila še nekaj, kar me je presenetilo. Zakaj kmete včasih vidimo škropiti ponoči?
Anja: »Pomembno pa ni samo, s čim in kdaj škropimo, ampak tudi, v kakšnih razmerah. Zato škropimo večinoma ponoči, kar se komu zdi sumljivo, kot da želimo kaj skriti. Razlog je precej bolj praktičen. Ponoči je praviloma manj vetra in ni zanašanja, zato lahko sredstvo natančneje nanesemo na rastlino, ki jo želimo zaščititi, namesto da ga veter odnese drugam. Sredstva so draga, zato je tudi v našem interesu, da jih porabimo čim bolj učinkovito in varčno. Nekatera so poleg tega občutljiva na sončno svetlobo do te mere, da svetloba izniči njihovo delovanje, zato je nanos ponoči nujen.«
V: Kaj naredite, preden se odločite za škropljenje?
Anja: »V ekološki pridelavi škropljenje oziroma varstvo rastlin ni prva stvar, ampak zadnja dopolnitev vsega ostalega. Veliko naredimo že prej z izbiro odpornejših sort, pravilno rezjo in skrbjo za tla ter spremljanjem vremena, bolezni in škodljivcev.
Pri jabolkih je zelo pomembno tudi, da ukrepaš pravočasno. Ne škropiš »na pamet«, ampak spremljaš pogoje za okužbo.«
V: Ali škropite tudi, ko bolezni ali škodljivca še ne vidite?
Anja: »Da, zelo pogosto. Ko bolezen že vidiš na listih ali plodovih, si pogosto prepozen in škoda je že narejena. Zato se ravnamo po prognostičnih napovedih in spremljanju nasada. Pri jabolčnem zavijaču je na primer bistveno ukrepati ob pravem času njegovega razvojnega cikla, ne šele takrat, ko je črv že v plodu.«
V: Je res, da EKO kmetje škropijo večkrat?
To vprašanje sem želela zastaviti predvsem zato, ker sem že večkrat slišala trditev: »Saj ekološki škropijo še več kot konvencionalni.«
Anja: »V tej trditvi je lahko nekaj resnice, če gledamo samo število voženj skozi nasad. Ekološka sredstva so pogosto naravna in kontaktna in imajo krajše delovanje, zato jih je v težkih vremenskih razmerah treba ponavljati pogosteje.
Ampak samo število škropljenj ne pove prav veliko. Pomembno je tudi, s čim škropiš, kako dolgo sredstvo ostaja v rastlini in okolju, kakšen je način delovanja ter kakšno tveganje predstavlja za človeka, koristne organizme in tla.
Lahko imaš torej več tretiranj z dovoljenimi ekološkimi sredstvi, pa to še vedno ni isto kot manj tretiranj s sintetičnimi sistemičnimi pesticidi. Primerjava samo po številu je zato precej zavajajoča.«
V: Kako je z nadzorom in ostanki pesticidov?
Anja: »Tudi sredstva v ekološki pridelavi imajo pravila uporabe, zato jih je treba uporabljati natančno po navodilih. Voditi moramo evidence vseh ukrepov: kaj smo uporabili, kdaj, v kakšni količini, na kateri površini in zakaj.
EKO nadzor preverja evidence o uporabi sredstev, račune in sledljivost, stanje v nasadu ter skladiščenje sredstev. Vzorčijo se tudi jabolka in opravijo analize na uporabo fitofarmacevtskih sredstev.
Teoretično se lahko pojavijo tudi ostanki nedovoljenih sredstev zaradi zanosa iz sosednjih nasadov. To preprečujemo z razdaljami, zaščitnimi pasovi, pogovorom s sosedi, živimi mejami, usklajevanjem škropljenj in spremljanjem smeri vetra. Pri nas je to tveganje zelo majhno, ker imamo edini nasad jabolk v občini.«
V: Ali razliko opazite tudi v samem nasadu?
Anja: »V nasadu se razlike opazijo tudi v življenju: več je žuželk, več opazimo ptic, tla so bolj živa, pomembnejša postane celotna kondicija nasada in ne samo »gašenje« težav s sredstvi. Ekološki način te prisili, da bolj gledaš nasad kot celoto.«
V: In če bi morali bistveno razliko med ekološkim in konvencionalnim jabolkom razložiti v enem ali dveh stavkih?
Anja: »V ekološki pridelavi jablane predvsem krepimo in varujemo vnaprej, podobno kot pri preventivi, saj ko bolezen enkrat res izbruhne, imamo na voljo precej manj možnosti za učinkovito »gašenje«.«
V: Kako veste, kdaj je jabolko ravno prav zrelo za obiranje? In ali vse sorte obirate hkrati?
Anja: »Pred obiranjem preverimo tehnološko zrelost jabolk: raven sladkorja in škroba, trdoto ploda ter obarvanost. Vsaka sorta ima svoje optimalne parametre in tudi svoj čas zorenja. Prva jabolka lahko zorijo že julija, najpoznejša pa šele novembra. Naše sorte praviloma zorijo od začetka septembra do začetka oktobra, zato jih tudi obiramo ob različnih časih.«
V: Kaj se z jabolki zgodi po obiranju? Kako jih sortirate in kaj naredite s tistimi, ki so dobra, niso pa dovolj lepa za prodajo kot sveža?
Anja: »Po obiranju jabolka shranimo v hladilnicah, nato pa jih na prebiralni liniji ročno razvrstimo. V prvi klasi so primerno velika, lepa jabolka brez bistvenih napak, v drugi pa tista z oblikovnimi nepravilnostmi ali manjšimi površinskimi poškodbami. Oboja so primerna za svežo uporabo.
Jabolka, primerna za sušenje, predelamo v čips, krhlje in jabolčne trikotnike, preostala pa v sok ali kis. Tudi gnila poskušamo porabiti: nekaj jih dobijo krave, nekaj pa lovci odpeljejo na krmišča za divjad. Trudimo se, da ne zavržemo nobenega jabolka.«
V: Ko sama ugrizneš v eno od svojih eko jabolk, na kaj pomisliš?
Anja: »Predvsem začutim srečo. Vem, kaj je v njem, in uživam v res odličnem okusu. To je privilegij, ki ga nima vsak.«
Kaj sem odnesla z obiska?
Kozarec vložene rdeče pese, ki je menda zelo priljubljena v okoliških vrtcih.
In zavedanje, koliko znanja in dela je potrebnega, da lahko ugriznem v slovensko ekološko jabolko.
Ko v Zelenem zabojčku naročim njihova jabolka, sok ali krhlje, vidim končni izdelek. V nasadu pa sem veliko bolje razumela, kaj dejansko pomeni način pridelave in zakaj EKO ni samo oznaka na embalaži.
In ker mi je pogovor z Anjo in Jakom odprl še precej več vprašanj o pesticidih, sem podrobneje raziskala tudi pogosto trditev, da je tudi EKO »špricano«.
Preberi še: Pesticidi v ekološki hrani: je res tudi EKO »špricano«?
Maham,
Nika
Fotografije: Eko kmetija Kastelic, Vstanem
ekoekološka hranaintervjulokalna hranatrajnostna prehrana
