Zoofa, trajnostna moda

Ali je to jesen trenden pas širok 5 ali 7 milimetrov, ne sme biti bolj pomembno od tega, ali so roke, ki so ga izdelale site, če že niso srečne.

V verigah trgovin hitre mode in tudi v drugih trgovinah dizajnerskih znamk, kjer ne vodijo trajnostne politike, ne nakupujem več. Trajnostna moda, včasih označena kot eko moda, je tista moda, ki želi ustvariti odgovoren sistem proizvodnje oblačil in obutve — do okolja in ljudi, ki so v ustvarjanje in proizvajanje te mode vključeni. Je moja izbira, alternativa hitri modi, ki je že nekaj časa ne prakticiram.

Zara? Ne, Zoofa.

Že nekaj let raje izbiram oblačila slovenskih modnih oblikovalcev. V moji omari so vedno Maja Štamol, Jelena Prokovič, Sanja Grcič … Tako izbiram zato, ker:

• so to po večini unikatna oblačila,
• so to kosi, ki so hrati modni in brezčasni,
• jih avtorice, če je potrebno, priredijo za mojo postavo,
• vem, kam gre denar ob nakupu. Vem, da moj nakup omogoča preživetje in ustvarjanje točno določene osebe, moje prijateljice in ne zaslužek tujih verig,
• ko jih nosim, čutim, da imajo lepo energijo in se tudi zato v njih počutim dobro.

Običajno slovenske oblikovalce najdem v trgovini Ika (poglej super znamko iz ekološkega bombaža Milavert) in Zoofa. Zoofa je pravzaprav zadruga, v kateri so že štiri leta združene slovenske znamke JSP (Jelena Proković), Zelolepo (Editta Zelolepo), Firma (Sanja Grcić), Janja Videc (ki se trudi vpeljati čim več ekoloških materialov) … Ustvarjajo prepoznavne, lastne trende, delujejo lokalno in svoje kreacije izdelujejo v majhnih količinah. Kaj so moje priljubljen ustvarjalke naredile ta hip in kdo še v Zoofi razstavlja, poglej na njihovi spletni strani Zoofa.si.

En korak, že en korak šteje

Izgovorov, da je trajnostna moda draga in da tako ali tako modne industrije ne bo moč spremeniti, ne kupim. Vsak korak k bolj odgovornemu ravnanju in manjšemu onesnaževanju šteje. Je pa res, da ne smemo obstati le pri enem koraku, če želimo, da bo naše trajnostni modni odtis tek na dolge proge.

Zato je izbira slovenske mode le košček doprinosa k mojemu bolj osveščenemu, trajnostnemu modnemu ravnanju. Ta vključuje tudi vplivanje na krog ljudi s katerim se družim. Prijateljice ozaveščam, naj ne kupujejo impulzivno in brez občutka slabe vesti, če podpirajo hitro modo. Rezultat mojega ‘teženja’, na katerega sem še posebej ponosna, je tudi čudovita modna zgodba Karine, v kateri našteje tudi nekaj drugih super trajnostnih znamk – klik, klik.  Predvsem pa:

• kupujem manj in se ne pustim prepričati ‘fast fashion’ industriji, da obstaja 72 modnih sezon. Če pogledam nazaj, v čas mojega modnega urednikovanja na Cosmopolitanu, smo res lahko opazovale, kako se je moda iz sezone v sezono spreminjala … ampak naučila sem se, da so nekateri kosi, barve in stili večni, da jih v dobrih kombinacijah lahko nosim forever, predvsem pa, da to ali je to jesen trenden pas širok 5 ali 7 milimetrov, ne sme biti bolj pomembno od tega, ali so roke, ki so ga izdelale site, če že niso srečne.
• nošena oblačila, ki so rahlo poškodovana, ali ki sem se jih naveličala nositi, predelam. Znam šivati, kvačkati, štrikati in če ne drugega, lepiti. Občajno s pomočjo predelave nastanejo še bolj zanimivi kosi. Tako še vedno nosim krilo iz valete, džins jakno in kavbojke iz srednje šole, moj štirkan pulover iz osnovne, pa zadovoljna nosi Amalja.
• s prijateljicami organiziramo ciganščine ali partizanščine … večere, kjer ob dobrem pogovoru in kozarču izmenjamo naša ponošena, premajhna, prevelika ali napačno kupljena oblačila.
• vsa oblačila za Amaljo vzamem od Petrove sestrične (za to sem ti, Barabara, res hvaležna). Ko jih preraste, nadaljujejo pot do Žani in Dilsi, Gaje, Emy in potem pridejo nazaj k Beli. Vmes jih nekaj najbrž razpade, a priključi se tudi kakšen nov kos. Ko jih preraste Bela, se jih naprej razveseli Mimi za svoje otroke. Dogovorjeni sva, da tiste, ki jih ne bo uporabljala, odpelje do socialno ogroženih družin. Vmes skupaj z oblačili potujejo še domača zelenjava, pa mamremlade, med ali kaj drugega, kar si stare lastnice oblačil prislužimo od novih … in to je tudi krasno.
• če kupujem spodnje perilo, nogavice, čevlje … preverim vsaj, da so narejeni v Evropi.

STAJLING:

Tunika s kapuco, ki jo lahko prepasaš na več načinov: JSP, Zoofa, 135 €

Hlače: Calcedonia, lanska kolekcija 

Kapa: z lanskih ljubljanskih božičnih stojnic

Šal: JSP, Zoofa, 45 €

Čevlji (‘bulerji’): Mass, znamka Ermans (Made in Italy), 140 €

Bi te zanimalo, da bi v zvezi s trajnostno modo pisala več? Če imaš konkretno vprašanje, ga bom res vesela, zato mi ga sporoči v komentarju.

⇒♥ V zapisu Kdo je napravil mojo obleko preberi, zakaj je hitra moda pravzaprav dražja od mojega oblačenja, v prispevkih spodaj pa poglej nekaj stajlingov s trajnostno modo.

Maham,

Nika

*Fotografije: Nike Koležnik

** Fotografije niso obdelane.

Sorodne vsebine

Ekološka kozmetika Melvita nadaljuje svojo trajnostno zavezo

La Roche-Posay uvaja embalažo za ponovno polnjenje

Novo pri nas: trajnostna švedska moda Didriksons

Raj poln smeti