Vse o volni, tudi kako trajnostna je

Moji prvi spomini na volno so precej romantični in segajo daleč v preteklost. Volna je bila na začetku osemdesetih pri nas ena redkih barvitih reči. Omogočala je, da si z malo ročnih spretnosti ustvaril nekaj drugačnega. Tako sva jo z mami v kranjski veleblagovnici Globus in pozneje v Predilnici Škofja Loka kupovali v preji, potem sva jo oprali, posušili in na koncu iz preje naredili klobke, iz katerih mi je napletla čudovite in unikatne puloverje. 

Danes spet postaja modna in zagotovo bo en od pomembnejših tekstilnih materialov prihodnjih modnih kolekcij. Tudi trajnostne mode, saj je naravno in obnovljivo vlakno, ki je tudi biorazgradljivo. A če je živinoreja za okolje tako škodljiva, kako je lahko volna trajnostna?

Trajnostna volna sploh obstaja?

Volna, tako kot vse, kar ljudje proizvajamo in uporabljamo, vpliva na okolje. Če si pri tem pomislila na zelene prostrane pašnike, zadovoljne ovčke in ljubeče pastirje, od glave do peta oblečene v volno, naj te že takoj prizemljim. Dobavna veriga od ovce do puloverja je precej zapletena, pogosto tudi zaskrbljujoča.

Če te zanima trajnost, najbrž želiš vedeti vse o volni, razumeti, kako vpliva na svet okoli nas, tako v pozitivnem kot v negativnem smislu. In se o uporabi odločiti na podlagi vseh zbranih informacij. Zato ta blog ni le hvalnica volni, temveč tudi razmislek o tem, česa se moraš zavedati o njej. In česa se izogibaj.

👉 HITRE POVEZAVE:

• Vpliv industrije volne na planet
• Kakšne vrste volne so bolj trajnostne
• To je znamka, ki pri nas ponuja trajnostno volno
• Pranje in nega volne

Kaj je volna in zakaj je priljubljena?

Volna je dlaka iz keratina, ki raste iz kože ovc in drugih živali: alpake, zajcev, koz — celo dlako pudlja lahko spredejo v volno. Po striženju ponovno zraste, zato je volna naraven in obnovljiv vir tekstilnih vlaken oz. oblačil. Ima pa tudi druge odlične lastnosti. Za naravni material je volna, vlakno runa ovce ali jagnjeta, precej napredna: 

• VZDRŽLJIVA, zato imajo volneni izdelki dolgo življenjsko dobo, kar pomeni, da se uporabljajo ali nosijo dlje kot drugi izdelki iz tekstilnih vlaken.
• Prožna in SE zato NE MEČKA: Vlakna se lahko upognejo in vrnejo v prvotno stanje do 20.000-krat, ne da bi se zlomila. Ta naravna elastičnost daje volnenim oblačilom zmožnost, da se raztegnejo in so udobna tudi pri gibanju, nato pa se vrnejo v svojo naravno obliko, ne da bi bila pri tem pomečkana.
• MEHKA ali GROBA, kar je odvisno od sorte, kakovosti in načina predenja. Tako je uporabna za najmehkejše pletenine za dojenčke kot tudi za robustne izdelke, npr. avtosedeže.
• DIHA. Vlakna volne so votla, zato imajo – podobno kot slamica – kapilarni učinek, posrkajo vodo in vlago iz ozračja ali s kože (npr. pot). Volna ima veliko sposobnost absorbiranja pare vlage (do 30 odstotkov lastne teže, ne da bi postala lepljiva), zato na koži ne ustvarja mokrega in vlažnega okolja.
• TOPLA in HLADNA: odziva se na spremembe telesne temperature, pri čemer hladi telo pri visokih temperaturah in ga greje pri nizkih temperaturah. Razlog je povezan z atomsko strukturo materialov. Kadar so elektroni v atomu tesno povezani brez veliko svobode gibanja, ne morejo zlahka prenašati energije. Toplota, elektrika in zvok so oblike energije, volna pa je slab prevodnik oz. njen dober izolator. Poleg tega vzmetna, zvita oblika in kapilarna struktura vlakna pomagajo ujeti zrak med prameni in v vlakno.
• Izolacijske lastnosti volne so izboljšane z vsebnostjo olja, lanolina. Žleze lojnice pri ovcah izločajo lanolin, ki ima zaradi vodoodbojne zaščite veliko pozitivnih učinkov na telo. Odbija pršice, plesen, prah, bakterije, viruse in umazanijo.
• Odporna je proti vonjavam (ker absorbira vlago, preprečuje, da bi se na koži zaradi vlage razvil neprijeten vonj). Absorbirala naj bi celo molekule vonjav iz znoja, ki se potem sprostijo šele pri čiščenju.
• Očisti se preprosto, z zračenjem. Zato ima vzdrževanje in čiščenje volnenih oblačil manjši vpliv na okolje. Obenem se pere redko in pri nižjih temperaturah in obratih.
• Odporna je proti statični naelektrenosti.
• Odporna je proti ognju. Je težje vnetljiva kot druga tekstilna vlakna, saj se vname šele pri 570–600 stopinjah Celzija. Pri tem se ne topi in se zato ne oprime kože, kot npr. sintetična vlakna.
• Kot material ne spušča zvokov, je zelo tiha, zato jo uporabljajo tudi naravovarstveniki in lovci pri oblačilih za opazovanje v naravi, z njo pa je prekrita tudi miza za biljard.
• Zlahka se jo reciklira: s tržnim deležem 1,3 % vseh tekstilnih vlaken ima volna 5 % tržnega deleža recikliranih vlaken.
• Volna se biološko razgradi na kopnem in deloma tudi v vodi. 

Zaradi vseh prej omenjenih lastnosti je volna zelo vsestranski material. Lahko se jo uporablja za vrsto izdelkov: oblačila, nogavice, čevlje, preproge, posteljnino, izolacijske plasti v oblačilih, hišah, avtomobilih, vzmetnicah … Premer vlaken volne je najpomembnejši dejavnik, ki določa kakovost in ceno volne, posledično pa tudi, za kaj se bo uporabljala. Bolj kakovostna je volna, ki je tanjšega premera, le-ta pa je čim bolj enakomeren, kot pri merino ovci.

Pa ovca rada ‘pade pod kosilnico’? 

Ovce, ki jih poznamo danes, smo z vzrejo ‘popravili’ tako, da dajo veliko volne. Ta jim ob koncu zime ne odpade naravno, pač pa jo je treba odstraniti s striženjem. Najbrž si predstavljaš, da spretni brivci kosmate kepe nežno, hitro in z občutkom spremenijo v gole in zadovoljne ovčice. Pri pravilnem striženju runo res odstranijo v enem samem kosu, ovce pa ne poškodujejo. Zadovoljni smo vsi, ovce, ki so se znebile odvečne dlake, in ljudje, ki bomo volno lahko uporabili za topla oblačila. 

Ali da bi se ovca striženja veselila? ‘’Wool is often not just a haircut …’’

Zahteva trajnostnih znamk po popolni sledljivosti vseh materialov je pripeljala do odkritij, da je tudi v tej industriji veliko neetičnih praks. V strižnicah delavci tekmujejo s časom, ker so plačani po količini, ne po uri. Zato prihaja do poškodb, mučenja in neetičnega ravnanja z živalmi. Svet je bil pred nedavnim pretresen zaradi neštetih zgodb, ki jih je industrija volne zelo dobro skrivala, in razkrivajo grozljive prakse ravnanja z ovcami, tudi v Sloveniji. 

Beri dalje, ker noben pulover ali jopica nista vredna tega trpljenja.

Mulesing, krajšanje repa, kastriranje in druge nehumane prakse ovčjereje

Merino volna je volna Merino ovce, sorte, ki ima enakomerno dlako po vsem telesu in veliko kožnih gub, zaradi česar da veliko kakovostne volne. Gube pa predstavljajo tudi možnost nabiranja vlage in nesnage, še posebej okrog zadnjice, kjer se v njih nabirajo urin in iztrebki. To privablja mesne muhe. V kožo odložijo jajčeca, iz njih pa se izležejo ličinke, ki povzročijo okužbo, ovce pa lahko požrejo pri živem telesu. Da se to ne bi dogajalo, rejci izvajajo krajšanje repov in mulesing, kruto metodo za nadzor nad razmnoževanjem mesarskih muh. Vsako leto šestim milijonom jagenjčkov, starim le nekaj tednov, enostavno odrežejo del zadnjice in repa, in to z vrtnimi škarjami in brez uporabe anestetikov. To živalim povzroča grozljive bolečine.

Ko je PETA leta 2005 prvič razkrila ta grozljivi postopek, je bila svetovna javnost zgrožena. Posledično so v EU in na Novi Zelandiji mulesing prepovedali. Predstavniki avstralske volnene industrije pa so obljubili, da ga bodo postopno odpravili do leta 2010.

Vendar pa je več kot desetletje pozneje večina jagnjet na velikih farmah ovc v Avstraliji še vedno podvržena temu grozljivemu pohabljanju. Še več, trenutna zakonodaja v Avstraliji dovoljuje mulesing, kastracijo in krajšanje repov brez lajšanja bolečin. In prav Avstralija je vodilna v proizvodnji volne.

Po podatkih organizacije Australian Wool Innovation Limited (AWI)**, ki spremlja vso volneno industrijo v Avstraliji, je v letu 2018–19 Avstralija proizvedla okoli 300.000.000 kilogramov volne. Od tega le 30.732.306 kilogramov od ovc, ki niso bile podvržene mulesingu. To pomeni, da je bilo na trgu le 10,2 % avstralske volne, ki ni povezana z mulesingom.

Redka ‘mulesing free’ volna

Obstajajo načini vzreje, pri katerih mulesing ni potreben. Zahtevajo seveda večjo skrbnost in zavzetost človeka, posledično pa manjši zaslužek ali dražji pulover. Pri Fjallravnu npr. za svoje izdelke uporabljajo volno, ki je ‘mulesing free’, to pa zagotavljajo s sledljivostjo dobavne verige. Sodelujejo z manjšimi družinskimi farmami na Novi Zelandiji, ki ovce gojijo višje, kjer muhe ni, spremljajo vreme, da se izognejo dnevom, ko je število muh večje, in s pesticidi skrbijo za sterilizacijo muh, ovce redno nadzirajo ter strižejo okoli zadnjice.

Seznam znamk, ki želijo mulesing-free volno (in trdijo, da tako ponujajo), je vendo daljši. A najnovejši podatki, iz maja 2022, kažejo, da je odstotek take narasel zgolj na 17%.**

Pa so te prakse vse, čemur se moramo izogibati, da bo volna etična in trajnostna? Ob tovrstnih aferah in okrutnosti do živali na industrijskih farmah ali v strižnicah je najbolj enostavno s prstom kazati na tiste, ki imajo v rokah škarje, strižnike, nože – na delavce. A krutost do živali običajno uspeva prav znotraj sistemov, v katerih niso zaščitene pravice delavcev, v katerih poleg živali izkoriščajo tudi ljudi in naravo na splošno. Zato poglej, kako proizvodnja volne še vpliva na svet okoli nas.

Vpliv industrije volne na planet

Vsa proizvodnja oblačil vpliva na okolje, vendar so nekatere prakse bolj škodljive od drugih. Čeprav je volna naraven material, pa njeno pridobivanje v včini pomeni, da:

1. Proizvodnja volne zahteva veliko virov

Velike količine zemlje in krme so potrebne za pašo ovc , ogromno vode za čiščenje vlaken, mnogo kemikalij za obdelavo volne, lahko pa tudi barvil za barvanje končnega izdelka.

2. Gojenje ovc povzroča emisije toplogrednih plinov

Tako kot velike količine metana oddajajo krave, jih zaradi prežvekovanja tudi ovce. Izdelava volnenega oblačila z uporabo avstralskih vlaken ustvari 27-krat več emisij toplogrednih plinov v primerjavi z bombažno pletenino***. Seveda izpusti ogljikovega dioksida izvirajo tudi iz uporabe fosilnih goriv za proizvodnjo in čiščenje volne ter prevoz ovc in njihovega runa po vsem svetu.

3. Evtrofikacija in onesnaževanje voda

Iztrebki ovc in drugih živali se izpirajo tudi v vodne poti, kar povzroči evtrofikacijo – prekomerno rast rastlin v vodnih sistemih. To zaduši vodne organizme, saj zmanjša raven kisika v vodi. Ocenjujejo, da je na Novi Zelandiji onesnaženih med več kot 95 % rek, ki tečejo skozi urbana in kmetijska območja, 76 % sladkovodnih vrst rib pa je ogroženih.

Poleg tega so še vedno dovoljene kemikalije za zatiranje zajedavcev na ovcah, ki so zelo strupene za čebele, ptice, ribe in sesalce (vključno z ljudmi).

4. Poraba vode je celo večja kot pri bombažu

Pridelava volne zahteva ogromne količine vode, ne le za vzrejo ovc, ampak tudi za čiščenje surove volne. Po besedah profesorja iz Univerze v Adeleidi in znanstvenika za naravne vire, Wayna Meyerja, je potrebnih kar 170.000 litrov vode za proizvodnjo samo 1 kilograma čiste volne. Za primerjavo ocenjuje, da bombaž (ki ga povezujemo s prekomerno porabo vode) zahteva 5.300 litrov/ kg.

5. Onesnaženje z mikrovlakni

Izraz mikrovlakna povezujemo predvsem z onesnaženjem zaradi plastičnega odpada ali pranja oblačil, ki vsebujejo plastiko. Znanstveniki ocenjujejo, da vsako leto v vode spustimo približno 2 milijona ton mikrovlaken. In to ni le mikroplastika iz poliestrskih oblačil. Leta 2020 so znanstveniki z vsega sveta sestavili globalni nabor podatkov iz 916 vzorcev morske vode, zbranih v šestih oceanih, in svoje ugotovitve objavili v reviji Science Advances. Ugotovili so, da je večina mikrovlaken, kar 79,5 %, celuloznih in rastlinskih (bombaž, lan, juta, konoplja, lan, sisal), živalskega izvora je bilo 12,3 % vlaken (volna in svila), le 8,2 % mikrovlaken v oceanih je bilo sintetičnih (poliester, akril, poliamidi, aramidi in polipropilen). Zaradi kemikalij, ki se uporabljajo za barvanje in podaljšanje trpežnosti tkanin, naravna vlakna spreminjamo, spreminjamo pa tudi njihovo biorazgradljivost. Tako lahko biološko razgradljiv material, če je pobarvan, prevlečen ali obdelan, postane biološko nerazgradljiv.

6. Krčenje naravnega habitata

V nekaterih državah, med njimi tudi v Avstraliji, za gojenje ovc krčijo naravni habitat, da ustvarijo primernejšo pašo. To povzroča izgubo biotske raznovrstnosti, divje živali izgubljajo svoj naravni prostor. Spreminjanje divjine v pašnike lahko vpliva tudi na podnebje in lahko spremeni količino padavin s spreminjanjem kroženja toplote in vlage. Gozdovi so naravni ponor ogljika. Ogljik, ki se ob spremembi zemlje iz gozda v pašnik sprosti iz vegetacije in prsti, preide v ozračje.

7. Okoljski problemi, povezani s čiščenjem volne

Čiščenje odstriženega runa zahteva veliko vode, energije in kemikalij. Volna najprej potuje skozi niz posod z vodo in kemičnimi detergenti. Nato se vsa preostala semena trave ali umazanija odstranijo s karbonizacijo, pri kateri uporabljajo žveplovo kislino (ročno izčesavanje je za industrijo prezamudno). Na koncu volno pobelijo z vodikovim peroksidom, da postane bela in pripravljena na nadaljnje barvanje.

Tako kot mnoge druge predelovalne industrije je tudi volna nekatere okoljske težave prenesla v tujino. V razvitih državah, kot so Avstralija, Nova Zelandija in Združeno kraljestvo, morajo obrati za čiščenje volne poskrbeti tudi za ustrezno čiščenje odpadnih voda. Pri tem pa se moraš zavedati, da te države večino volne  izvozijo neoprane in neočiščene. Tudi npr. v drugo največjo proizvajalko volne, Kitajsko, kjer so okoljske prakse in zahteve glede odplak manj stroge, stroški dela pa nižji.

Kakšne vrste volne so bolj trajnostne?

Lepote in dobrih lastnosti volnenih oblačil ne gre zanikati. Če želiš imeti volnen kos oblačila, te razumem. A najbolj trajnostno je, da:

• ga poiščeš v babičini omari, v trgovini iz druge roke ali vintage trgovinah, na izmenjevalnicah oblačil …
• star, ročno pleteni kos razparaš in ustvariš nekaj novega
• v Centru ponovne uporabe ali podobnih trgovinah poiščeš klopke voln ali ostanke

Sicer pa pri trajnostnih znamkah poišči naslednje tipe volne:

1. Reciklirana volna

Razlika med deviško ovčjo volno in reciklirano volno je precej preprosta; deviška preja je volna, ki še ni bila uporabljena. Volnena vlakna niso bila nikoli barvana ali spletena v oblačila ali druge uporabne predmete. Zaradi tega je deviška volna sama po sebi močnejša, bolj prožna in mehkejša od reciklirane volne. 

Vseeno je iz trajnostnega vidika najboljša možnost izbira oblačila iz reciklirane volne, saj tako rešuješ problem odpada in etičnih ter okoljskih težav, ki jih povzroča gojenje ovc. Reciklirane volne je na trgu žal zelo malo, z njenim zbiranjem se največ ukvarjajo v Italiji. 

Najprej volno zberejo, nato jo sortirajo po barvah. Volno določene barve zmeljejo, po želji zmešajo z volno druge barve in iz tega ustvarijo novo prejo. Običajno ji dodajo še deviško volno, poliester ali poliamid, da dobijo trpežnejše vlakno.

Pri Fjallravnu boš našla nekaj takšnih kosov (2000 kosov na leto), narejeni pa so z recikliranjem proizvodnega odpada, presežka proizvodnega materiala in manjšega deleža uporabniške volne, ki je šla v odpad. 

Tudi slovenska trajnostna znamka Mila Vert ponuja čudovite plašče iz reciklirane volne.

2. Nadciklirana volna (tudi obnovljena volna)

Volno ovc, ki so namenjene prehrambni industriji, v glavnem zavržejo, čeprav je uporabna. Zato nekatera podjetja želijo to volno, ki bi jo sicer zakopali kot odpad, uporabiti za proizvodnjo najrazličnejših izdelkov. 

Področij in kmetij, kjer ovce gojijo za meso, volno pa zavržejo, je tudi v Evropi veliko. Fjallraven je to prepoznal kot problem in izziv ter začel ustvarjati poseben material, lavalan, narejen iz skrbno izbrane presežne volne, ki prihaja iz švedskih ovčjih kmetij. Zmešajo jo z biorazgradljivimi vlakni iz koruznega škroba (PLA), da nastane material, ki se pere in je zelo izolativen, zato ga uporabljajo kot polnila za jakne. Fjallraven je s spodbujanjem kmetov na Švedskem oživil švedsko industrijo volne in jo povzdignil na trajnosten nivo.

V Sloveniji npr. ekološko družinsko podjetje SOVEN iz Selnice ob Dravi prakticira krožno gospodarjenje in odkupuje volno, ki bi bila sicer odpad, ter iz nje izdeluje naravno prejo, oblačila, izdelke za posteljo, dom …

3. Sledljiva volna 

Pri pridelavi volne je sledljivost ta hip skoraj bolj pomembna kot certifikati. 

Če odkriješ izdelke manjših evropskih ponudnikov, ki sodelujejo le z določenimi manjšimi rejci ovc v Evropi, pri čemer imaš vpogled v to, kako ravnajo z živalmi in tudi kako poskrbijo za čim manjši ekološki odtis, je to zagotovo pametnejša izbira kot slepo zaupanje certifikatom. 

4. Certificirana volna

Kupce vse bolj skrbi, kako njihovi nakupi vplivajo na živali in planet.

Zato pridelovalci volne in tekstila uporabljajo oznake, ki potrošnikom zagotavljajo, da so njihovi izdelki narejeni živalim prijazno in so do okolja manj škodljivi. Vendar so lahko te oznake tudi zavajajoče. Vsi trdijo, da zagotavljajo pošteno ravnanje z živalmi. A zavedati se moraš, da govorimo o intenzivni vzreji rejnih živali, ne hišnih ljubljenčkov. Podroben pregled razkrije, da noben od teh standardov oz. certifikatov ne preprečuje prevoza živih živali, zakola ovc niti izvajanja zimske jagnjitve. Vseeno jih navajam, da boš vedela, kaj pomenijo:

• ZQ Merino Standard, certifikat za merino volno iz Nove Zelandije. Nova Zelandija je vodilna v svetu v proizvodnji etične volne, pri čemer mulesing strogo prepoveduje že državni zakon o zaščiti živali. Certifikat ZQ Merino Standard določa kakovost vlaken volne in kakovost življenja živali (žal to ne pomeni, da npr. zahtevajo lajšanje bolečin pri krajšanju repa ali kastraciji) in vpletenih ljudi, pa tudi zemlje, zraka in vode. Naravna vlakna ZQ so v celoti sledljiva do posameznih kmetij, spremljajo pa tudi, kam gredo oz. skušajo v celotno verigo privabiti partnerje, ki delujejo skladno z vrednotami ZQ in se držijo sporazuma o pravilih sodelovanja. Najnovjše različica ZQRX certifikat uvaja še regerativno upravljanje s kmetijo, to je tako, da bo narava bogatejša za prihodnje generacije. Prosta paša z obdobji počitka zemlje je npr. za okolje lahko koristna, saj spodbuja močnejši koreninski sistem trave in boljšo porabo ogljikovega dioksida.
• Responsible Wool Standard se osredotoča na dobro počutje živali in trajnostno upravljanje zemlje. RWS daje smernice za gojenje živali – kje se zadržujejo, kaj jejo, v kakšnem okolju živijo … do prepovedi mulesinga. Poleg tega je urejeno tudi ustrezno ravnanje z delavci. Kritiki certifikata opozarjajo predvsem, da RWS:
  • spremljanje izvaja z napovedanimi obiski kmetij in to le enkrat letno. To kmetom daje možnost, da počistijo in prikrijejo vse dokaze o krutih praksah
  • nima nadzora nad prevozom in usmrtitvijo živali
  • dovoljuje postopke krajšanje repa, tetoviranje ali rezanje uhljev za identifikacijo, kastracijo testisov z izrezom, zožitvijo in/ali zdrobitvijo krvnega obtoka testisov
  • zahteva lajšanje bolečin pri kastraciji in krajšanju repa ovc le, ko je ustrezno lajšanje bolečin na voljo; to kmetom omogoča izogibanje zaradi finančnih stroškov ali pomanjkanja kadra.
  • določa, da je treba z ovcami ravnati tako, da zmanjšamo stres med striženjem, a ne izvaja nadzora, da do zlorabe ne prihaja.
• Etične vrednote posameznih trajnostnih znamk. Nekatere trajnostne znamke zaradi prej navedenega RWS ali ZQ Merino Standard jemljejo zgolj kot osnovo, same pa si nalagajo še več odgovornosti in v povezavi z volno razvijajo nove prakse, glede ravnanja z živalmi, naravo in ljudmi vpletenimi v industrijo. Take so Fjallraven, Patagonija in Smart Wool.
• Certifikat Certified Organic Animal Husbandry (kbT) sledi smernicam za ekološko kmetovanje in vzrejo živali v sožitju z naravo. Certifikat določa krmljenje živali z ekološko pridelano hrano, živalim prijazno zasnovo hlevov in dostop do zadostnih pašnih površin. Krmljenje ni dovoljeno niti z gensko spremenjenimi rastlinami niti s posebnimi pripomočki za pitanje. Živali se razmnožujejo po naravni poti. Postopki, kot sta mulesing in krajšanje repov, so prepovedani. Certifikat prepoveduje uporabo pesticidov in insekticidov tako za živali kot za pašnike in seveda nadaljnjo predelavo volne.
• Globalni standard za organski tekstil (GOTS). Globalni standard za organski tekstil (GOTS) je eden najbolj znanih certifikatov v tekstilni panogi po vsem svetu. Zagotavlja upoštevanje strogih meril vzdolž celotne proizvodne verige, od pridobivanja surovin, okoljsko in družbeno odgovorne proizvodnje pa vse do označevanja izdelkov. Da je izdelek GOTS certificiran, morajo biti certificirani prav vsi posamezni koraki v proizvodnem procesu. V povezavi z volno to pomeni, da izdelki, ki nosijo oznako GOTS, vsebujejo vsaj 70 % naravnih vlaken iz kontrolirane ekološke reje živali (npr. krma za ovce mora biti ekološko certificirana). Kemikalije se lahko uporabljajo v proizvodnem procesu le, če izpolnjujejo določene zahteve glede toksičnosti in biorazgradljivosti. Klorovo belilo in azobarvila so na primer prepovedani. Predelovalna podjetja morajo imeti vzpostavljen program varstva okolja, da je odpadkov in odpadne vode čim manj. Poleg okoljskih meril upošteva tudi socialne standarde. Varni in higienski delovni pogoji so prav tako obvezni kot izplačilo minimalne plače, ureditev delovnega časa ter prepoved dela otrok in nehumanega ravnanja. Oznaka GOTS torej potrošniku zagotavlja razmeroma visoko stopnjo trajnosti izdelka, vendar pa ima v povezavi z volno velik minus. Standard GOTS temelji na ekoloških standardih držav izvora. Ker je mulesing dovoljen tudi v avstralskem ekološkem kmetijstvu, je lahko volna iz merino ovc iz Avstralije, kljub certifikatu GOTS, pridobljena z vzrejo, ki izvaja mulesing.
• Oeko-Tex oznaka obstaja že od zgodnjih devetdesetih let. Najdemo jo na različnih tekstilnih izdelkih, kot so oblačila in posteljnina, pa tudi na volneni preji. Standard 100 by Oeko Tex potrošniku zagotavlja, da so bili izdelki s to oznako testirani in ne vsebujejo škodljivih snovi. Izraz “Oeko” je lahko nekoliko zavajajoč, saj nam daje vtis, da je tekstil v celoti izdelan ekološko. V resnici je zdravju neškodljiv in ekološko sprejemljiv le označen končni izdelek. Zato je organizacija uvedla nov, strožji standard “Made in Green by Oeko Tex”, ki se nanaša tudi na proizvodni proces izdelka.

Vse druge poznane oznake, npr. Merino volna, Woolmark, Čista runska volna, Jagnječja volna (lambswool) so oznake, ki se nanašajo zgolj na vrsto vlaken in s tem povezanimi lastnostmi/ kakovostjo izdelka. S trajnostjo in skrbjo za živali pa žal nimajo nobene povezave.

Alternative za volno

Tako kot pri veganskem usnju, ki doživlja razcvet z uporabo najrazličnejših rastlinskih vlaken, je začela cveteti tudi ponudba inovativnih biotehnoloških materialov, ki imajo podobne lastnosti kot volna. Taka je npr. morska volna, ki združuje recikliran poliester iz plastenk z nadcikliranimi, v prah zdrobljenimi lupinami ostrig. Poliester v izdelkih skrbi za hitro sušenje in nemečkanje, lupine ostrig pa za izolacijo, mehak občutek volne in odpravo statike. Morska volna je npr. uporabljena v izdelkih znamke Royal Robins.

Odgovori na tri pogosta vprašanja, povezana z volno in trajnostjo

Je volna veganska?

Ne, volna ni veganska. Tako kot med, jajca ali mleko je tudi volna živalski produkt. Čeprav je ovce treba striči, pa gre pri industriji za izkoriščanje živali, pri čemer ni zagotovljeno, da živijo v živalim prijaznih razmerah in da striženje poteka skladno s tem.

Kaj je bolj trajnostno, volna ali bombaž? 

Primerjava volne in bombaža iz okoljskega vidika je odvisna od tega, kako ocenjujemo trajnost. Obe vlakni sta naravni in biorazgradljivi, zato imata podobne prednosti. Glede slabosti pa je volna povezana z izkoriščanjem živali, visokim ogličnim odtisom in porabo vode, bombaž pa poleg porabe vode tudi z uporabo pesticidov in kemikalij.

Sta industrija volne in mesa povezani?

Volneno industrijo pogosto dojemamo kot “prijaznejšo” od usnjarske industrije, ker usnje pripišemo mrtvim živalim, volne pa ne. Vendar pa sta industrija volne in mesa neločljivo povezani, saj živali, ki jih gojijo za volno, večinoma končajo v klavnicah. Ko nehajo proizvajati kakovostno volno, kar je v splošnem pri starosti okrog 5 do 6 let (naravno doživijo do dvanajst let), jih kmetje prodajo za meso.

Običajno jih v zakol pošljejo prek živih izvoznih industrij. Razmere na živih izvoznih ladjah so grozljive in številne živali zaradi stresa, lakote in pregrevanja poginejo, preden prispejo na cilj. 

Good on You, vodilno podjetje za ocenjevanje modnih znamk z vidika trajnosti, je med 3000 blagovnimi znamkami našlo le eno, ki ovc ne proda v zakol po tem, ko prenehajo dajati kakovostno volno, primerno za prodajo.

Epilog

Zaradi okoljskih težav bo morala moda preiti na krožno gospodarstvo, to pa bi moralo vključevati tudi uporabo naravnih vlaken, predvsem tistih, ki se jih lahko reciklira. Volna je tak material, saj je trpežna, omogoča ponovno uporabo, na koncu pa je tudi biorazgradljiva.

A v industriji, v kateri živali redijo za ustvarjanje dobička, vedno naletimo na isti mehanizem — do živali se obnašamo kot do strojev za proizvodnjo npr. volne in ne kot do čutečih živih bitij. Če lahko zmanjšamo količino deviške volne, ki se uporablja v modni in tekstilni industriji, lahko prispevamo k upočasnitvi proizvodnje volne. S tem zmanjšamo prekomerno rejo ovc in njen vpliv na živali in planet.

Volna kot tekstilni material ima čudovite lastnosti, sploh če je kakovostna. To je nemalokrat odvisno od kakovostnega življenja ovce in od načina striženja. Zato je iz stališča kakovosti puloverja, ki ga boš kupila, opravičene cene, okoljskih vidikov in etične nespornosti najbolje, da se odločiš za nakup rabljenega. Ali da res skrbno izbereš kos, ki je iz volne, pridobljene na živali prijazen način, za okolje čim manj obremenjujoč in tako kakovosten, da ga bodo lahko nosile tudi prihodnje generacije. 

Kakšen pa je tvoj odnos do volne? Vesela bom pogovora v komentarju. Hvala.

Maham,

Nika

Foto: Unsplash ali kot je pripisano pod fotografijo

*Australian Wool Innovation Limited (AWI) je podjetje, ki izvaja raziskave, razvoj in trženje vzdolž svetovne dobavne verige za avstralsko volno. Financirati ga pomaga 60.000 pridelovalcev volne.

** https://www.csiro.au/en/research/animals/livestock/Managing-flystrike-and-mulesing-in-sheep

***IZRAČUN: Carbon Footprint of Textile and Clothing Products

Viri:

• iwto.org/sustainability
• investigations.peta.org/victoria-australia-wool-expose
• RWS: responsible wool standard
• www.greenmatters.com; is-wool-sustainable
• Wayne MEYER, Adjunct Professor Natural Resource Science | Cited by 4,662 | of University of Adelaide, Adelaide |…

trajnostna modatrajnostni nasvetitrajnostnovolna