So tudi tvoje spodnjice prepojene s to zdravju škodljivo kemikalijo?

Kot blogerka o okolju prijaznejši modi, lepoti in vsakdanu, ozaveščena potrošnica in mamica dveh hčera, sem bila šokirana ob novici, da je kar tretjina spodnjic iz testa Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) prepojena s kemikalijo bisfenol A. Preberi, o čem govorim, kako lahko preveriš, ali se bisfenol skriva tudi v tvojih hlačkah, zakaj je to nevarno in kakšne so boljše izbire.

PREBERI TUDI: Barvanje oblačil z naravnimi barvami: Trajnostna alternativa za modno industrijo

Zveza potrošnikov Slovenije: Test in rezultati – bisfenoli v spodnjem perilu

Rezultati raziskave ZPS so me šokirali. Še posebej zato, ker je ta kemikalija že vrsto let prepovedana v kozmetičnih izdelkih v Evropi, torej v izdelkih, ki jih nanašamo neposredno na kožo. Že skoraj sto let je znano, da bisfenoli v človeškem telesu posnemajo delovanje estrogena. Kako je torej mogoče, da je z njimi prepojeno spodnje perilo, ki je v stiku s sluznico 24 ur na dan, vse dni v letu?!

Spodnjice na testu ZPS: škodljiva kemikalija bisfenol je močno prisotna

Zveza potrošnikov Slovenije je skupaj z nekaterimi evropskimi potrošniškimi organizacijami v okviru projekta ToxFree Life for All poslala v laboratorij 166 vzorcev spodnjega perila, da bi ugotovili, kako razširjene so posamezne nevarne kemikalije v izdelkih, ki jih vsi vsakodnevno uporabljamo. Med 166 vzorci spodnjega perila različnih materialov, znamk, barv, cen … jih je kar tretjina vsebovala bisfenol, desetina vseh vzorcev pa je bila z bisfenoli tako obremenjena, da so jih uvrstili v rdečo skupino.
“Škodljive kemikalije, ki se skrivajo v vsakdanjih izdelkih, tiho zastrupljajo naša telesa in planet. Njihova prepoved ni le izbira, temveč odgovornost za zaščito vseh nas in prihodnjih generacij. Potrošniške organizacije smo v okviru projekta Tox Free združile moči in bomo z neodvisnimi testi dokazale, kako razširjene so nevarne kemikalije v izdelkih, ki jih vsi dnevno uporabljamo. Žalostno je, da lahko nova kemikalija pride na trg v približno šestih mesecih, medtem ko lahko traja 20 do celo 30 let, da s trga umaknejo kemikalijo (ali omejijo njeno uporabo), za katero se izkaže, da škoduje zdravju in/ali okolju,” pravi Urša Šmid Božičevič, vodja projektov na ZPS.

Kaj so bisfenoli in zakaj so tako nevarni

Bisfenoli se večinoma uporabljajo v industrijski proizvodnji polikarbonatne plastike in epoksidnih smol. Najdemo jih v številnih potrošniških izdelkih za vsakdanjo rabo, tudi v embalaži za hrano in pijačo, termičnem papirju, medicinskih in športnih pripomočkih, igračah, tekstilu, zgoščenkah, premazih in lepilih. V tekstilni industriji povečujejo obstojnost barv materialov iz umetnih vlaken (elastan, poliamid, spandeks); najpogosteje so sestavni del polimerov in smol, ki se uporabljajo kot utrjevalci barv.

Najbolj znan in raziskan je bisfenol A (BPA), predvsem zaradi široke uporabe in že znanih škodljivih učinkov; ogroža plodnost, moti delovanje hormonskega sistema, negativno vpliva na reproduktivni sistem, vodi do razvojnih nepravilnosti, slabi imunski sistem, povzroča poškodbe oči ter izzove alergijske reakcije in draženje dihal. Več o bisfenolih in o škodljivosti za zdravje in okolje preberi tukaj.

”BPA je uvrščen na seznam snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost. Do danes so ga našli že v različnih delih človeškega telesa, tudi v krvi, urinu, placenti in materinem mleku. V EU je njegova uporaba v potrošniških izdelkih sicer od leta 2011 omejena, zlasti v izdelkih za otroke in v materialih, ki so v stiku z živili, a ga pri ljudeh še vedno pogosto najdejo v koncentracijah, ki presegajo varno raven. Prav tako je BPA še vedno najpogostejša kemijska oblika bisfenolov v okolju. Kot odziv na zdravstvena tveganja, ki jih povzroča BPA, so proizvajalci razvili alternative, kot so bisfenol S (BPS), bisfenol F (BPF) in drugi. Ti naj bi bili manj škodljivi, a nedavne študije kažejo, da tudi te alternative predstavljajo pomembna tveganja in imajo lahko podobne škodljive učinke kot BPA. Da bi se izognili situacijam, ko en nevaren bisfenol nadomestijo z drugim, ki je lahko enako škodljiv, je EU za 30 od 148 bisfenolov že leta 2022 priporočila omejitev uporabe zaradi možnih škodljivih hormonskih ali reproduktivnih učinkov,” je razložila viš. pred. dr. Anja Bubik, Fakulteta za varstvo okolja.

Konkretni rezultati so me presenetili

Zavedam se, da živimo v času, ko smo bombardirani s kemikalijami in plastiko vseh vrst. Izpostavljeni smo različnim mešanicam kemikalij in ti kombinirani učinki koktajlov kemikalij sploh še niso povsem znani. Z omejevanjem nakupov in skrbnejšo izbiro se želim vstopu kemikalij v svoj dom in telo vsaj nekoliko zoperstaviti. Zato so organizacije, kot je ZPS, in njihovi testi dobrodošli, saj osvetljujejo, na kaj moram biti pozorna in česa ne smem spregledati.

Tudi tokrat se je izkazalo, da so prakse, ki so veljale že v preteklosti, na primer izbira bombažnega spodnjega perila – četudi zaradi možnosti pranja pri višjih temperaturah – boljša izbira tako za zdravje kot za okolje. Rezultati testov so jasno pokazali, da je, bolj kot mesto nakupa, cena in blagovna znamka izdelka, pomembnejša sestava izdelkov. Bombažne hlačke in tiste z največ 5 % elastana ne vsebujejo bisfenola (ali pa ga zelo malo).
Rezultate testov si lahko BREZPLAČNO ogledaš tukaj. Vnaprej te opozarjam, da boš morda presenečena, katere znamke ponujajo hlačke, ki so označene z zeleno, in katere z rdečo.

Te pranje perila zavaruje pred bisfenoli?

”Da in ne,” pravi ZPS, sama pa odločno trdim, da NE!

Čeprav so potrošniške organizacije 16 najbolj ‘kritičnih’ spodnjic oprale po navodilih proizvajalca in naredile ponoven ustrezen preskus vsebnosti bisfenolov po pranju, je dejstvo, da se bisfenol s pranjem ne uniči, temveč le odplakuje … v vodo, okolje, vodne in druge organizme in nazadnje spet v naše telo. Bisfenol se kopiči in v vsakem primeru obremenjuje okolje, zato tvoj nakup sintetičnih gatk obremenjuje tudi mojo zdravo prihodnost!

Sicer pa se je pri nekaterih spodnjicah popolnoma odplaknil v vodo, pri nekaterih pa se je iz elastike in šivov še dodatno ‘preselili’ na tekstil, da se je njegova vsebnost na hlačkah močno povečala.

Vsekakor je, tudi zaradi drugih onesnažil na novem tekstilu pomembno, da perilo pred prvim nošenjem opereš.

Tako se izogneš bisfenolu v perilu

Glede na rezultate testa je jasno, da je tveganje za stik z bisfenoli prek spodnjega perila prisotno pri vseh skupinah, vendar je pri ženskah – zaradi naše ‘potrebe’ po sledenju trendom in zato kupovanju čipkastega, sintetičnega, barvastega, ‘second-skin’, brezšivnega … perila – to tveganje večje kot pri moških. Zato sebi in svojim najbližjim kupuj le spodnje perilo, ki ima vsaj 95 % delež bombaža (po možnosti certificiranega), ali tekstil, ki ima zaupanja vredne certifikate, ki zagotavljajo odsotnost kemikalij: GOTS, okoljska marjetica, OEKO-TEX 100. Posebej pozorno izberi otroška oblačila in oblačila za mladostnike, pri katerih se hormonski in imunski sistem šele razvijata.

Kaj pa pajkice?

Najbrž pa z bisfenoli ni obremenjeno le spodnje perilo, temveč tudi drugi tekstilni izdelki, narejeni iz sintetičnih vlaken. Ker bisfenoli prehajajo skozi kožo, ob potenju pa še hitreje, mi zdrava kmečka pamet govori, da je nezdravo nositi sintetične pajkice ali spati v sintetični posteljnini, četudi je ta na otip podobna svili.

Kaj lahko še storiš

1. Predvsem moramo upočasniti tempo nakupovanja in s tem hitrost tekstilne industrije, ki plasira nova in nova oblačila, ki jih v resnici ne potrebujemo (toliko). Tudi spodnjega perila ne.
2. S skrbnim vzdrževanjem poskrbi, da oblačila in tudi spodnje perilo nosiš čim dlje; tisto, česar ne nosiš, podari naprej za nadaljnjo uporabo, odsluženi tekstil pa uporabi še za krpe ali polnilo za blazine za hišne ljubljenčke.
3. Izbiraj naravne in s kemikalijami manj obremenjene materiale, kot je na primer organsko certificiran bombaž, ki ima tudi številne druge prednosti. Zavedati se moraš, da so okolju prijaznejše, trajnostne znamke vedno boljša izbira za tvoje zdravje, okolje in ljudi, ki so vključeni v proizvodnjo.
4. Bisfenoli so žal prisotni tudi v drugih izdelkih, zato bodi pozorna na oznako »brez BPA«, zlasti pri plastičnih posodah in plastenkah. Za shranjevanje živil raje uporabljaj steklene ali keramične posode. Z izogibanjem konzervirani hrani in segrevanju živil v plastični embalaži v mikrovalovni pečici lahko dodatno zmanjšaš tveganje vnosa kemikalij v hrano, s katero človek zaužije največ bisfenolov. Kje v svojem domu še lahko najdeš bisfenole, preberi tukaj.
5. O rezultatih testa in problematiki spregovori z ženskami v svoji bližini.

Potrebujemo tvoj glas, da bisfenole iz vsakdana odstranimo tudi z zakonodajo

Ker so združene zveze potrošnikov različnih držav glasnejše in bolj uspešne pri odločevalcih, je danes nujno, da tudi ti podpišeš peticijo Ustavimo nevarne kemikalije! za zaostritev zakonodaje, da kemikalije odstranimo iz vsakdana tudi z zakonom.
Podpri mednarodno kampanjo za zaostritev evropske zakonodaje na področju kemikalij.
Evropska zakonodaja namreč ni dovolj dosledna pri omejevanju nevarnih kemikalij v vseh vrstah izdelkov. To se mora spremeniti! Podpiši peticijo na spletni strani www.zps.si/peticija.

Kako pa si to novico oz. te rezultate sprejela ti? Si bila na bisfenol pozorna že prej? Nadaljujva pogovor v komentarju. Hvala.

Maham,

Nika

*Fotografije: Vstanem, Canva (Vstanem d.o.o.), splet

**Oglas. Zapis je nastal v sodelovanju z ZPS v okviru projekta Tox Free.

Sorodne vsebine

10 dobrih razlogov za nakup second-hand oblačil

Barvanje oblačil z naravnimi barvami: Trajnostna alternativa za modno industrijo?

Hitra moda? Tako prekineš odnos z njo!

To so vse trgovine s second hand oblačili v Sloveniji