Okolju prijaznejše bleščice, vse vrste, njihove prednosti in težave

#Alternativa plastičnim bleščicam

EU je z Uredbo 2023/2025 prepovedala namerno dodajanje mikroplastike v izdelke in takojšno prepoved njene prodaje v razsuti obliki. Tako plastičnih bleščic, manjših od 5 mm, praktično ni več mogoče dobiti. Počasi pa bodo izginile tudi iz izdelkov, npr. kozmetike. Tega se veselim, saj je na voljo že kup okolju prijaznejših možnosti. Poglej, katere so njihove prednosti. In tudi pomanjkljivosti, saj strokovnjaki opozarjajo, da imajo nekatere bleščice, ki so označene kot okolju prijaznejše, prav tako negativen vpliv na ekosisteme in ljudi.

To so okolju prijaznejše bleščice

Spoznaj alternative tradicionalnim plastičnim bleščicam, okolju prijaznejše bleščice, iz česa so izdelane, njihove prednosti in tudi slabosti. Čeprav okolju prijaznejše bleščice ne prispevajo k večanju težav z mikroplastiko, imajo lahko nekaj pomanjkljivosti.

1. Rastlinske bleščice

Rastlinske bleščice so pridobljene iz rastlinskih vlaken in drugih obnovljivih surovin, njihova prednost pa naj bi bila biorazgradljivost. Običajno so narejene iz celuloze in jih lahko pobarvamo ali prevlečemo, da ustvarimo barvit učinek.

Rastlinske bleščice ne prispevajo h kvoti mikroplastike, ki se nabira v okolju. Vseeno pa moramo biti z uporabo rastlinskih bleščic previdni, saj lahko povzročajo določene okoljske težave.

Rastlinske bleščice in njihove pomankljivosti, povezane z okoljem

• negativno vplivajo na življenje v vodi. Univerza Anglia Ruskin (ARU) v Cambridgu je opravila laboratorijske teste z običajnimi plastičnimi in rastlinskimi biorazgradljivimi bleščicami, da bi ugotovila učinek bleščic na rast rastlin. Študija je pokazala, da obe vrsti bleščic v zelo kratkem času škodljivo vplivata na sladkovodne ekosisteme. Po poročanju The Guardiana so vse vrste bleščic, vključno s tako imenovanimi biorazgradljivimi, negativno vplivale na pomembne mikroorganizme, ki so osnova prehranjevalne verige. Pri tem pa so imele biorazgradljive bleščice na osnovi celuloze dodaten negativen vpliv, saj so spodbujale rast invazivne vrste, novozelandskega blatnega polža. Znanstveniki, vključeni v to študijo, menijo, da bi te učinke lahko povzročila plastična prevleka ali drugi materiali, ki so vključeni v proizvodnjo rastlinskih bleščic. Rastlinske bleščice imajo običajno namreč jedro iz modificirane regenerirane celuloze (MRC), pridobljene predvsem iz dreves evkaliptusa, prevlečene pa so z aluminijem za odbojnost in s tanko plastjo plastike, ki jim da barvo.
• njihova biorazgradljivost je vprašljiva. Rastlinske bleščice, ki so sicer narejene iz celuloze, namreč običajno vsebujejo majhno količino plastike za barvo in sijaj, zato niso popolnoma biorazgradljive. Za njihovo razgradnjo bi jih bilo treba kompostirati industrijsko. To pomeni ločeno zbrati v zadostni količini in izpeljati njihovo kompostiranje, kar bi lahko trajalo tudi devet mesecev. To je v praksi povsem neizvedljivo. Organizacija Beat the Microbead opozarja, da lahko tudi bleščice, ki so označene kot biološko razgradljive, vsebujejo osem odstotkov plastike, zato je oznaka ‘’biorazgradljivo’’ zavajajoča. “Če bleščice vsebujejo polimlečno kislino (PLA), celulozni acetat ali celofan, niso kaj dosti boljše od plastičnih in jih ni mogoče kompostirati.  Zavzemamo se za strožjo regulacijo na trgu, ki bi resnično pripomogla k spremembam v sektorju,’’ Beat the Microbead.

Primer dobre prakse: popolnoma razgradljive rastlinske bleščice

Angleški proizvajalec in dobavitelj kovinskega prahu za različne potrebe Ronald Britton Ltd je leta 2014, po štirih letih razvoja, lansiral prve okolju prijazne kozmetične bleščice na svetu. Bioglitter, kot jih je poimenoval, so izdelane iz trajnostno pridelane celuloze na osnovi evkaliptusa, ki je stisnjena v tanek film. Pobarvana je z naravnimi kozmetičnimi pigmenti in nato natančno razrezana na različne velikosti delcev. Bioglitter je Ronald Britton Ltd pozneje prodal podjetju Sigmund Lindner GmbH, proizvajalcu trajnostnih in inovativnih izdelkov za kozmetično industrijo, premaze in tiskarsko industrijo. Bioglitter tako danes ponuja šest različnih linij. Nekatere so primerne za kozmetiko, druge za tiskanje, umetniške in obrtniške izdelke ter ustvarjanje v šolah in doma.

2. Naravne in sintetične mineralne bleščice

Bleščice so lahko izdelane tudi na osnovi mineralov. Te je mogoče izkopati ali sintetično izdelati v laboratoriju. Poleg najbolj razširjene sljude v kozmetiki uporabljamo še druge vrste mineralnih bleščic. Npr. kalcijev natrijev borosilikat ter kalcijev aluminijev borosilikat, ki sta narejena iz majhnih drobcev borosilikatnega stekla z mineralno prevleko.

Sljuda

Sljuda je mineralno ime za skupino silikatnih mineralov, ki ga v lepotni industriji pogosto uporabljamo zaradi svetlečih lastnosti. Za učinek lesketa se sljudo prevleče z oksidom, najpogosteje titanovim. Z nanosom več slojev izbranega oksida dobimo različne barve. 

Med kozmetičnimi izdelki jo boš našla v ličilih, v gelih za prhanje, losjonih za telo … skratka v izdelkih, ki koži dajo lesk. 

Čeprav je sljuda naraven material, ki ne prispeva k problemu mikroplastike, pa izkopavanje naravne sljude povezujemo s tremi težavami*1:

1. Izkoriščanje otrok. Večina sljude prihaja iz Indije, kjer po ocenah 22.000 otrok – že od petega leta naprej – preživlja cele dneve v rudarjenju sljude za 20 do 30 rupij na dan, kar je približno od 30 do 40 centov na dan. Takšno delo škoduje fizičnemu in duševnemu razvoju otrok, jim vzame otroštvo in potencial, da bi hodili v šolo ter se izvlekli iz revščine, pa tudi dostojanstvo. 
2. Neetične prakse in kršitve človekovih pravic – prisilno delo, kraje plač, nevarno delovno okolje.
3. Okoljske težave. Rudarski proces je energetsko zelo intenziven, hkrati pa rudarjenje onesnažuje vodo. Prav zato so rudarjenje mice (oz. sljude) v Indiji prepovedali.

Zaradi zgoraj naštetih problematik je pomembno, da se kozmetične znamke zavežejo k uporabi naravne sljude popolnoma transparentnega vira ali pa se pridružijo Pobudi za odgovorno pridobivanje sljude. To je organizacija, ki želi v naslednjih petih letih doseči, da bi bila dobavna veriga sljude 100-odstotno odgovorna.

Lahko pa uporabljajo sintetično sljudo, kot npr. Lush, ki pravi:

»Čeprav je sintetizirana v laboratoriju, sintetični fluoroflogopit posnema učinke naravne sljude. Sestoji iz naravnih mineralov, zato ne povzroča problema mikroplastike, ki lahko konča v morju oziroma v zalogah pitne vode.« 

3. Druge vrste okolju prijaznejših ‘bleščic’

Namesto tradicionalnih bleščic brez plastike lahko pri ustvarjanju (vendar ne za ličenje) uporabiš naslednje naravne alternative:

• Sol. Z jedilnimi barvami lahko sol spremeniš v živahne in vesele solne bleščice.
• Užitne bleščice. V trgovinah za peko boš našla jedilne bleščice, ki so narejene iz želatine, sladkorja, koruznega škroba in jedilnih barv. Na spletu so tudi številni recepti, kako jih preprosto ustvariš sama. 
• Pesek. Če si že potovala po Bližnjem vzhodu, si morda opazila, da za ustvarjanje uporabljajo pesek različnih barv in leska.
• Cvetni listi. Preden mi rože res popolnoma uvenejo, cvetne lističe posušim in jih shranim za ustvarjanje. 
• Koščki sijočega papirja. Z luknjačem ali kar s škarjami lahko narežeš papir na majhne koščke in ga uporabiš namesto bleščic.

Sklep

Čeprav se zdi skupni prispevek bleščic k okoljski težavi, onesnaženosti s plastiko in mikroplastiko, zanemarljiv, pa je še vedno odgovornost industrije in nas, da storimo vse, kar je v naši moči. Plastične bleščice so prepovedane. In četudi so na voljo naravne, je po zgoraj prebranem sodeč za dobrobit okolja in ljudi najbolje, da bleščice in izdelke, ki jih vsebujejo, izbiramo res premišljeno. In z zavedanjem, da je manj v tem primeru res veliko več.

Vesela bom, če mi v komentarju zaupaš svoje mnenje, pomisleke, vprašanja na to temo. Hvala.

Nika

Sorodne vsebine

Mikroplastika v kozmetiki – vse, kar moraš vedeti

Prepoved bleščic in mikroplastike – vse kar moraš vedeti

Tako najlažje preveriš, ali tvoja kozmetika vsebuje mikroplastiko

Doma imam kup plastičnih bleščic, kam z njimi?