Načrtovanje potovanja z majhnimi otroki

„Slišala sem, da je na Lomboku malarija. Ne bi bilo bolje, da se mu izognemo? Kaj pa če Bela na avionu začne s tisto svojo trmarijo?”

Čeprav s Petrom odkar imava punci potujeva več kot sva potovala, ko sva bila še sama, in so ta potovanja precej neplanska (od odločitve do bordinga običajno ne mine več kot 14 dni), vseeno nekaj stvari, ki me grizejo, načrtujeva oz. predvidiva v naprej. In kadar me prijateljice vprašajo za nasvet pred njihovim prvim potovanjem z otroki, jim svetujem to:

1. Izbira destinacije

Kot eno prvih destinacij za eksotične počitnice z majhnimi otroki predlagam Indonezijo, pravzaprav Bali, Lombok ali Gili otoke. V primerjavi s

– Filipini je potovanje med otoki bolj urejeno, nenaporno in vsaj po občutku in naših izkušnjah varno.

– Tajsko ima lepši podvodni svet na pragu resortov (na Tajskem smo se morali na snorklanje običajno odpeljati s čolnom, za resnično plavanje pa smo morali večkrat prehoditi ‚kilometerski’ pas oseke).

– Šrilanko ponuja bolj ležerne morske počitnice. Na Šrilanki je morje bolj kot za plavanje ugodno za srfanje, tokovi pa so ponekod tako močni, da je vsakršna aktivnost v vodi nevarna oz. omejena na res ozek, priobalni pas. Prav tako je v Indoneziji enostavneje dobiti nezačinjeno ali evropsko hrano.

Indonezijo smo obiskali dvakrat, prvič, ko je bila Amalja stara dobre tri leta in smo večino časa preživeli na Baliju, in letos, ko smo zdaj že s sedemletnico in Belo uživali predvsem Gilijih.

2. Načrtovanje pravega ‚timinga’

V Indoneziji je deževna sezona od oktobra do marca. Vendar imajo Giliji svojo mikro klimo, najbrž zato, ker ležijo med dvema več kot 3000m visokima vulkanoma‚ balijskim Mount Agung-om in lomboškim Rinjani-jem, tako da dežuje res redko. Januar je odlična izbira, saj je ‚low season’, zaradi česar lahko občutno znižaš ceno nastanitve, hrane in tudi spominkov. Ljudje so bolj prijazni, ker so bolj spočiti. Vreme je ugodnejše, ker ni super vroče, ampak samo od 30 do 35 °C (30 voda), včasih pa kakšno uro ali dve tudi dežuje, kar je otrokom še posebej všeč (blatne luže na počitnicah so zakon!).

3. Načrtovanje leta

Če lahko, potem s Petrom izbirava letališča, na katerih so tudi igrišča. Ker se otrok med čakanjem zdivja na igralih, spanje ali umirjena igra za tem sploh ni problem. Priporočam, da izbereš povezavo s čim manj prestopanji, najmanj dve urnimi vmesnimi postanki (da greš lahko v miru na stranišče, po vodo, iz enega na drugi terminal in morda vmes še malo potelovadiš), najdaljši let pa naj bo nočni. Če se lahko zmišljuješ še bolj, ti priporočam, da letiš preko letališča v Qatarju, saj je s številnimi igrišči, vozički, počivalnimi kotički, ponudbo trgovin in restavracij družinam res prijazen. Naš let je bil: Zagreb – Qatar – Bali – Lombok

4. Prvo pakiranje

Vsakič, ko pakiram kovček za počitnice v tropih, imam v mislih le eno … preveč. Kopalke, parei in flipflopke so vse kar na Gilijih dejansko potrebuješ. Še tri lahkotne oblekice za kosila v restavracijah ali ogled kake znamenitosti, troje kratke hlače in tri majice, tričetrt hlače za trekinge, majico z dolgimi rokavi ter toplešji set, ki ga imamo oblečenega tudi na poti. Na Gilijih ne boš potrebovala spodnjih majic, nogavic, petk … Običajno vzamemo kar oblačila, ki so jim na knap ali pa jih ni škoda, da jih pustimo tam najboljšemu prodajalcu koruze ali vozniku čolna.

5. Pripravi DIY avionski SOS kit (za potovanje brez tablice)

Izsušena koža in pojav mozoljev niso nič v primerjavi z izbruhom, ki ti ga lahko pripravijo otroci na tako dolgem potovanju, zato je pametno obleči majico z napisom „Our kid is in teribble two!” ali v manjšo ročno prtljago zložiti:

– naravne kapljice za boljše spanje (Pharmalife Sonno) … dopuščam, da so pomagale bolj meni, ker sem verjela v njihovo čudežno moč, morda pa sta prav zaradi njih punci res spali odlično. Petnajst kapljic pol ure pred željenim spancem in tadaaaa … smrčimo. Pomagale so tudi pri premagovanju jetlega;

– knjigico. Na daljših letih otroci ponavadi dobijo igračke, a običajno je to set za reševanje nalog v angleščini in mini plišasta igračka. Bolj intenzivno in dlje bo otroku zanimiva nova knjigica s privlačnimi ilustracijami in preverjeno zanimivo (klasično) zgodbo. Jaz prisegam na slovenske klasične pravljice v žepni različici, kot so Maček Muri, Muca copatarica, Moj dežnik je lahko balon …;

– ustvarjanje z nalepkami. Tanki in lahki zveščiči z nalepkami so tudi super ‚zamotalo’, ki ne zavzema veliko prostora in v primerjavi z drugimi seti za ustvarjanje ne povzroča packarije. Tjagrede se z lepljenjem zamoti Amalja, na plaži in nazajgrede Bela s trganjem … družinska reuporaba ;);

– majhne, ‚kinder-jajček’ igračke. Se vse leto sprašuješ kam s temi igračkami? Na letalo! Spakiraj nekaj različnih likov s katerimi potem na mizici uprizoriš predstavo (seveda v to vključiš še vrečo za bruhanje kot brlog, posodico za hrano kot bazen …). Neverjetno kolikokrat sta se is temi igračkami grali še kasneje v pesku, morju in bazenu.

– najljubšo plišasto igračko, ne glede na velikost. Verjemi, odtehtala bo, saj bo igrača, tolažba, ninica in povšter v enem;

– zdrav prigrizek. Otroški meni običajno sestavljajo testenine, piščanček, jajček ali krompirček, jogurt, nekaj eksotičnega sadja (ananas, melona), pomarančni sok in kup čokoladic. Veliko sladkorja in umetnih dodatkov. Mojima puncama to ne tekne najbolj, zato s seboj vzamem še njune najljubše zdrave prigrizke; mešanico oreškov in suhega sadja, jabolko, jogurt;

– vlažilno kremica oz. tisto čudežno, ki pozdravi vse;

– za higieno pa še robčke ali gel za razkuževanje (samo pomisli koliko rok se dotakne letaliških igrišč, stranišč, vozičkov, sedežev na letalu …), vlažilne robčke, plenice (če jih še potrebujete). Zobne ščetke in mini pasto običajno dobiš v letalskem setu za nego. Niso ravno Curaproxove, so pa dovolj dobre, da jih kasneje na počitnicah uporabiš še za čiščenje nabranih spominkov ;).

6. Uredi zdravstvene zadeve

– „Če si ne moremo privoščiti zdravstvenega zavarovanja, potem si raje tudi ne bomo potovanja,” je naše prepričanje, zato smo letno zavarovani pri Corisu. Dvakratni obisk zdravnika zaradi vnetja ušesa in ustrezni antibiotiki — pa smo že skoraj dosegli znesek celoletne zavarovalnine.

– Na Lomboku malarije ni in prejšnja potovanja so me izučila, da repelente kupujem v državah, kjer jih uporabljam. Običajno kupim nekaj naravnega in učinkovitega ter DEET free in nekaj zelo nežnega za obraz otrok. V zdravstven kovček vtaknem še eterično olje sivke, tablete proti driski, vročini, oglje, vitamine, obliže (zanimivih potiskov, ker takšni zdravijo vsesorte želja po pozornosti), claritine (za vsak slučaj, če nas napade kakršna koli alergija in srbenje, kar se še ni zgodilo, če v to ne štejemo filipinskih uši), sterilizirano iglo (ker vedno ‘pokasiramo’ kakšno trsko ali bodico), antibiotik kot je Amoksliklav, sterilno gazo, antiseptično kremo kot je Bepanten in vsa zdravila, ki jih potrebujemo na vsakodnevni bazi. Če ste na kaj alergični se prej pozanimajte in na listek napišite obrazložitev v njihovem jeziku. Plenice in kašice so v večjih trgovinah v Indoneziji na voljo, vendar jih za prvih nekaj dni vzamemo s seboj.

– Ker potujemo od kar sta bili punci še dojenčici, smo tudi vsi cepljeni proti hepatitisu A in B (ter proti ostalim boleznim, ki jih narekuje naša zdravstvena zakonodaja).

7. Ja za javni prevoz?

„Pripnite si varnostne pasove in potovanje se bo pričelo.” Upoštevajte, vztrajajte, čeprav se morda otrok na avionu ne bo želel pripeti, potem pa se sprostite. Letalo bo najbrž edini prevoz, ki bo varnostne pasove sploh imel, sicer pa se v Indoneziji prevažajo s kolesi, motorji, tuk-tuki, konjskimi vpregami, avtomobili in avtobusi … pogosto brez čelad in varnostnih pasov ter stolčkov. Če je varno? #GoWithTheFlow … takšno potovanje tako nas starše, kot otroke, nekoliko sprosti tudi v dojemanju nujno potrebnega in ne/varnega. Pa še zabavno je. Vsekakor pa priporočam, da na potovanje vzamete voziček za otroke, ki ne morejo in marajo hoditi. Močno prav nam je prišel na letališčih, pa tudi na Gilijih, kljub temu, da so tam poti le peščene.

8. Ne pozabi dodati

– učinkovite zaščite pred soncem. Tropsko sonce je močno tudi pozimi, na počitnicah pa ob uživanju še hitreje pozabimo na primeren čas izpostavljanja soncu (včasih tega enostavno ne moremo upoštevati). Tako smo žarkom izpostavljeni večji del dneva, zato so klobučki, majice za plavanje in sončna krema (SPF 50, vodoodporna in neškodljiva morskemu svetu) nujna oprema. Ker je Bela velikokrat tožila tudi nad motečo in močno svetlobo, bomo prihodnjič njene modre in očitno bolj občutljive oči zaščitili s sončnimi očali.

– opreme za plavanje. Jasno je, da bomo večji del počitnic preživeli v stiku z vodo, zato polovico kovčka zasedajo rokavčki (v Indoneziji je težko dobiti ožje za majhne otroške rokice dveletnice), plavutke, dobre maske s šnorkeljčki (oprema za snorklanje je sicer skoraj povsod na voljo za izposojo, a je kar draga in ne nujno dobra), dobra otroška plavalna očala, igračke za pomoč pri učenju potaplanja. Na Gilijih ni morskih ježkov in zvezd z bodicami, zato copati za v vodo niso potrebni. Če je oseka, je dovolj, če se do koralnega grebena (običajno to ni več kot 20 m) sprehodiš kar v plavutkah ali japankah.

– pleničke za v vodo. Vsaj za nekaj prvih dni, da bo lahko tudi Bela uživala v bazenih, ki so skoraj v vseh resortih.

Če se boš počitila bolje (le ti poznaš svojega raziskovalca), vzami tudi elektronsko varuško in zaščite za vtičnice. Mi jih nismo potrebovali.

9. Vzamem ‚nutelo’ ali jemo tudi na ulici?

Sladko tropsko sadje (pasijonka, ananas, mango, liči, papaja, banane … ), jabolka, jagode, korenje, koruza, vse vrste zelenjave … morda se zdi nam odraslim to res vse kar potrebujemo za življenje, ampak če je otrok ‚aklih’, so na obzorju naporna prepričevanja. Hrana na drugem koncu sveta ima drugačen okus (razen v McDonaldsu) in zato bo otrok upravičeno lahko obroke komentiral z močan okus, pekoče, čudno dišeče. In potem bo najbrž vztrajal pri monotonem jedilinku, npr. rižu, pohanih piščačkih ali nabodalih pečenih na žaru, pomfriju, jajcih in palačinkah. Sicer pa je v Indoneziji na voljo veliko zelo poceni lokalne hrane kar na ulici oz. večernih tržnicah, kamor pripeljejo svoje ‘žar vozičke’ iz vse vasi. In potem diši po raznovrstni zelenjavi, ribah, pečenemu mesu … Če so stvari dobro prepečene (meso in jajca, ker jih običajno ne hranijo v hladilnikih) potem ni strahu, da jih ne bi uživali, ker so tudi zelo okusne. Za evropske cene pa so na voljo tudi vse svetovne kulinarične uspešnice, od italijanske pice do mehiških tortilj. In tudi Nutella.

9. Šola ni šala

Mesec dni izostanka od pouka je potrebno nadoknaditi. Če je šola razumevajoča, običajno prošnjo, ki jo moramo oddati za tako dolg izostanek, odobri. Potem se z učiteljico dogovorimo katere učbenike vzamemo s seboj in s kakšnim tempom naj rešujemo naloge. Naša učiteljica Vera je še posebej prijazna in nam je vsak konec tedna po mailu sporočila o čem so se v šoli pogovarjali, katere vsebine so predelali. Pa smo jih še mi, saj se otrok na drugem koncu sveta lahko nauči veliko skozi igro in z raziskovanjem.

10. Pouči jih o novem svetu

Super je, če otroku preden se odpravite na drug konec sveta, tudi na globusu pokažete kam pravzaprav potujete in kje so vaši vmesni postanki. Amalja zdaj to že dobro razume, Beli pa je tudi v veselje vrteti globus. Prav tako lahko v naprej poveste s katerimi živalmi se boste srečali (gekoti, zanimivi hrošči, nenavadne ribe bodo tako manj strašljive, a še vedno zanimive), kakšna je vsakodnevna hrana domačinov, predstavite jim neobičajne navade in razložite zakaj jih je dobro spoštovati in prakticirati. V to sodi drugačna (bolj ekološka in najbrž tudi zdrava) higiena na stranišču, kjer si ritko namesto s papirjem umijejo z zato posebej montiranimi WC-tuški. Pa tudi sezuvanje čevljev pred vstopom v hišo, trgovino, restavracijo. Naučite jih nekaj osnovnih besed kot so hvala, prosim, doberdan, pomarančni sok, mucka (navade indonezijcev in osnoven slovar predstavim v kratkem)  … da bodo z domačini lahko komunicirali tudi sami.

Imaš tudi ti dobre izkušnje s potovanja s otroki? Mi zaupaš svojo najljubšo destinacijo? Hvala tudi, če boš zapis delila tistim, ki jim bodo zgoraj omenjeni nasveti olajšali dopust.

Maham,

in upam, da bo sonce kmalu tudi v Ljubljani

Nika

♥ Klikni in bodi preko Bloglovin’a prva na mail obveščena o novih zapisih ♥

Fotografije: Vstanem s Huawei p8 (razen podvodnih). Fotografije niso obdelane.

družinske počitniceIndonezijaMehikapotovanje z otroki

Sorodne vsebine

Intervju: Katalin Berenyi, ustanoviteljica korejske kozmetike Erborian

Kako spodbujam kreativnost in barvanje pri otrocih

Rio Mare: Ribe le še iz trajnostnih virov 

Eko šolske potrebščine