Lokalna hrana: kaj pomeni in zakaj jo izbiram

Če živim v Ljubljani, so lokalni samo pridelovalci iz mesta in neposredne okolice ali lokalno pomeni regijo, morda celo Slovenijo? Kaj pa kmetija nekaj kilometrov čez avstrijsko ali italijansko mejo?

Ko sem na Instagramu objavila anketo »Kako daleč je zate še lokalno?«, je 52 % sledilk odgovorilo Slovenija, 44 % bližnja regija, le 3% sosednje države in 1 % EU.

Rezultati ankete lepo pokažejo, da lokalno za večino ni natančno določena razdalja. Hkrati pa se spreminja tudi sama ponudba hrane, ki jo lahko pridelamo pri nas. Zato se mi zdi vprašanje, kaj danes sploh pomeni lokalno, še bolj zanimivo.

Kaj torej danes sploh pomeni lokalna hrana in zakaj se mi zdi vredno, da jo poleg ekološke iščemo čim bližje domu?

Lokalno niso več samo jabolka, hruške in krompir

Ko kupujem neposredno pri ekoloških kmetih, opažam, da slovenski kmetje pridelujejo vrste in sorte, ki jih morda še pred nekaj desetletji ne bi tako hitro povezali z določeno regijo ali Slovenijo. V okolici Litije kupim ekološke breskve, v Sloveniji raste ekološka asimina oziroma indijanska banana, pravkar sem naročila slovenski ekološki ingver in kurkumo.

K temu prispevajo tako novo znanje in preizkušanje novih kultur kot tudi spreminjanje rastnih razmer. Podnebne spremembe namreč že vplivajo na to, katere vrste in sorte lahko uspevajo na posameznih območjih, kmetje pa se temu prilagajajo z izbiro novih kultur, sort in načinov pridelave. Zato bo zanimivo spremljati, kaj bomo čez dvajset ali trideset let sploh razumeli kot značilno slovensko sadje in zelenjavo.

Hkrati je danes precej dosegljivo tudi tropsko sadje, saj mango in avokado gojijo tudi v Španiji. V primerjavi z enakim sadežem z druge celine se takšna izbira zdi bolj »lokalna«:

V prej omenjeni anketi na Instagramu je 51 % sledilk odgovorilo, da mango iz Španije zanje ni lokalno sadje, je pa boljša izbira od manga, ki pripotuje z drugega konca sveta.

Ali bližje avtomatično pomeni tudi boljše?

Sama sem pri izbiri lokalnega (kot tudi ponudbe iz Španije) bolj previdna. Lokalno ne smemo avtomatično enačiti z ekološkim. Lokalno oziroma domače pove predvsem, od kod hrana prihaja, ne pa nujno tudi, kako je bila pridelana. Način pridelave je lahko za okoljski odtis hrane pomembnejši od same razdalje. Intenzivna pridelava sadja in zelenjave (tudi na jugu Španije) odpira vprašanja porabe vode, plastike in pogojev, v katerih delajo sezonski delavci. Zato sama pri takšni izbiri še vedno iščem ekološko pridelavo, ne samo bližjega porekla.

Zato sama, kadar je mogoče, iščem idealno: EKO + LOKALNO + SEZONSKO.

PREBERI TUDI: ZPS – V premislek pred nakupom jagod zunaj sezone

Zakaj znotraj ekološke ponudbe izbiram lokalno?

1. Ker je lahko bolj sveža in pobrana bolj zrela

Sadje in zelenjava, ki ne prestajata dolge poti do trgovine, sta lahko pobrana bližje optimalni zrelosti in hitreje prideta do nas.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pri sezonskem sadju in zelenjavi iz lokalnega okolja izpostavlja optimalnejšo dozorelost in višjo biološko oziroma hranilno vrednost. Navaja tudi, da se z daljšanjem poti od pridelovalca do potrošnika zmanjšuje vsebnost nekaterih vitaminov.

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – Pomen lokalne hrane in načelo kratkih verig

2. Ker želim podpirati slovenske kmete

Če želim, da bomo tudi čez deset ali dvajset let v Sloveniji pridelovali hrano, moramo domače pridelovalce podpirati danes. Pri tem ne gre samo za količino hrane, ki jo pridelamo v Sloveniji.

Pri lokalnih kmetih sama najdem tudi sorte in pridelke, ki jih v običajni trgovini skoraj ne opazim več: pituralke, rabarbaro, cikorijo … Z njimi se ohranjajo tudi znanje, lokalna gastronomija, kulturna krajina in identiteta posameznih območij.

3. Ker dobim več informacij

Ko kupujem neposredno pri lokalnem kmetu, lahko vprašam, kako nekaj prideluje, katere sorte izbira, kdaj pobira pridelek in kako ga zaščiti pred škodljivci. Pogosto lahko način pridelave tudi vidim. Pri uvoženem živilu je med mano in pridelovalcem lahko bistveno daljša dobavna veriga.

Ker o ekološki hrani tudi pišem in k njeni izbiri spodbujam druge, je bližina informacij zame še toliko pomembnejša.

4. Ker bližina informacij gradi tudi zaupanje

Na ta vidik sem postala bolj pozorna šele v zadnjih letih, ko ne le kupujem več slovenske ekološke hrane, ampak o njej tudi pripravljam vsebine in preverjam številne mite, povezane z njo.

Pravila ekološke pridelave so določena na ravni EU. Kmetija oziroma drug izvajalec, ki želi svoje proizvode prodajati kot ekološke, mora biti vključen v sistem nadzora in za svoje ekološke proizvode pridobiti certifikat. V Sloveniji so ekološki pridelovalci in predelovalci vključeni v sistem kontrole in certificiranja, ustrezne kontrole pa so eden od razlogov, zaradi katerih lahko potrošniki bolj zaupamo slovenski ekološki hrani.

Ko želim preveriti neko informacijo ali razrešiti mit, mi je pri slovenski hrani celoten sistem preprosto bližje. Lažje poiščem pristojno institucijo, preverim certifikat ali vprašam pridelovalca.

Lokalnost mi zato ne pomeni samo bližine hrane, ampak tudi bližino informacij, pridelovalca in sistema nadzora. Ker to že nekaj časa spremljam, vem, da je zaupanja vreden.

5. Ker z nakupom podpiram tudi lokalno okolje

Ko kupim hrano neposredno pri lokalnem pridelovalcu, podpiram tudi gospodarstvo v okolju, v katerem živim. Pri kratkih dobavnih verigah je manj vmesnih členov, večji delež vrednosti pa lahko ostane pri kmetu. Strokovna podlaga o ekološkem kmetijstvu med kratke oskrbovalne verige uvršča na primer neposredno prodajo, tržnice in sheme zabojčkov ter izpostavlja, da lahko več dodane vrednosti ostane pri kmetu in v lokalnem okolju.

Zato moj nakup pri bližnjem pridelovalcu ni samo nakup sadeža, ampak tudi podpora lokalni pridelavi in okolju, v katerem ta kmetija deluje.

In če moram izbrati?

V anketi na instagramu bi kar 76 % sledilk med lokalnim neekološkim in ekološkim iz tujine izbralo lokalno. Ekološkega iz tujine bi izbralo le 24 % sledilk.

Sama sem med slednjimi. Najprej izberem ekološko, ker mi ta oznaka pove nekaj, česar mi lokalno poreklo samo po sebi ne: kako je bila hrana pridelana. Ne zanima me samo, kje in kdo jo je pridelal, ampak tudi kako.

PREBERI TUDI:

Zakaj izbiram ekološko hrano
Zakaj je sezonska hrana lahko okusnejša, cenovno dostopnejša in zakaj lahko sezonsko prehranjevanje jedilnik naredi celo bolj raznolik
Koledar sezonskega (eko) sadja, zelenjave in zelišč v Sloveniji

Kaj pa zate pomeni lokalno? Bližnja kmetija, tvoja regija, Slovenija ali kaj drugega? Napiši mi v komentar, ker me res zanima, kje ti potegneš mejo. Hvala.

Maham,

Nika