Dan Zemlje: zakaj je še vedno pomemben in kaj lahko narediš to leto
Spremembe se začnejo s tabo.
Vsako leto 22. aprila obeležujemo Dan Zemlje. To je največji praznik, povezan s skrbjo do okolja, ki poveže ves svet k razmisleku o načinu življenja in podnebnih spremembah. Na prvi pogled gre za simboličen dan, a v resnici spodbuja informiranje, aktivizem in odpira zelo konkretna vprašanja, npr. kakšen odnos imamo do okolja, v katerem živimo.
V času, ko podnebne spremembe lahko občutimo prav vsi Zemljani, se zdi politika razdeljena na tiste, ki se podnebnih spremem in posledic zavedajo, pa nimajo dovolj volje, da bi se zoperstavili močnim lobijem, in tiste, ki podnebne spremembe zanikajo, češ da se te dogajajo odkar obstaja sonce. Da bo torej jasno: ne govorimo o spremembah vremena in klime, ki so posledica naravnih ciklov, ampak o podnebnih spremembah kot posledici človeškega dejanja.
In čeprav se zdi, da so mednarodni dogovori, politike in strategije v zadnjih dveh letih nekoliko manj spodbudni in manj usmerjeni v zaustavitev oziroma omilitev podnebnih sprememb, ne smemo pozabiti na vsakodnevna dejanja številnih posameznikov, ki so preprosta, a prinesejo veliko.
Letošnji Dan Zemlje naj bo zato opomnik, da okolje ni abstrakten pojem. Je konkreten prostor, lokalna skupnost, v kateri živiš, dihaš in ustvarjaš. In s tvojo pomočjo je lahko bolj zelena in odporna na vse, kar nas še čaka.
Dan Zemlje je globalni dan ozaveščanja o varovanju okolja, ki spodbuja posameznike in skupnosti k odgovornemu ravnanju z naravnimi viri. Njegov namen je povezati ljudi in spodbuditi konkretne, vsakodnevne spremembe, ki dolgoročno prispevajo k bolj trajnostnemu načinu življenja.
Kako se je vse začelo?
Dan Zemlje je bil prvič obeležen leta 1970 v Združenih državah Amerike kot odziv na vse večje onesnaževanje okolja. Pobudo sta dala senator Gaylord Nelson in aktivist Denis Hayes, ki sta želela povezati ljudi in okrepiti javno zavedanje o varovanju narave. Prvi Dan Zemlje je združil milijone ljudi in prispeval k pomembnim okoljskim spremembam, kot je ustanovitev United States Environmental Protection Agency. Danes ta dan povezuje več kot milijardo ljudi po vsem svetu in spodbuja skrb za planet ter odgovorno ravnanje z naravnimi viri.
Zakaj je ta praznik danes pomemben še bolj?
Okoljski izzivi niso več nekaj, kar nas lahko doleti v prihodnosti. Postajajo del vsakdana; višje temperature, pogostejši ekstremni vremenski pojavi in pritisk na naravne vire kažejo, da trenutni način življenja presega meje planeta. Za naš trenutni način življenja porabljamo toliko virov, kot da bi imeli na voljo 1,6 planeta Zemlja, okolje pa temu ne zmore slediti.
To ni le statistika. To je realnost, ki vpliva na kakovost življenja že danes, še bolj pa bo v prihodnje.
Kaj pravijo podatki?
Raziskave in zbrani podatki so jasni; okoljski pritisk narašča, tempo sprememb pa je hiter in se le še pospešuje:
- za trenutni način življenja porabimo približno 1,6 Zemlje
- zadnja leta sodijo med najtoplejša v zgodovini meritev
- dve tretjini svetovnega prebivalstva se sooča s pomanjkanjem vode
- ledeniki se pospešeno talijo (v lasnem letu npr. 60 milijard ton grenlandskega ledu), kar vpliva na dvig morske gladine
- količina odpadkov globalno še vedno narašča, vsako leto v oceane odvržemo 2,2 milijarde ton odpadkov
- naš globalni prehranski sistem in netrajnostno kmetijstvo povzročata 71 % izgube biotske raznovrstnosti na svetu
- pri tem zavržemo tretjino vse hrane, ki jo pridelamo, medtem, ko gre 2,3 milijarde ljudi spat lačnih
- samo v eni generaciji proizvodnja umetno ustvarjenih kemikalij povečala za 40.000 %
Zakaj prihaja do tega?
Težjo je enostavno povzeti vse razloge, a imajo skupno točko; način, kako živimo. Bogate elite spodbujajo prekomerno in hitro (up)porabo in potrošnjo, uspeh pa povezujejo s stalno rastjo dobička, materialnim in izkustvenim kopičenjem (npr. potovanji). To enačimo z udobjem, čeprav ustvarjamo pritisk na okolje in naravne sisteme porivamo čez rob mej, kjer se še lahko obnovijo in nam zagotavljajo dobrine, ki pa so res nujne za naše preživetje.
Kaj lahko narediš kot posameznik?
Dan Zemlje ni namenjen temu, da bi vzbujal občutek krivde. Bolj kot to vabi k razmisleku. Kaj res potrebuješ? Kaj ima dolgoročno vrednost? Kako lahko ohraniš ravnovesje med udobjem in odgovornostjo? Čeprav si kot posamezniki na ta vprašanja odgovarjamo različno, je smer, po kateri bi morali iti, usmerjena k istemu cilju: ravnovesju.
Nihče ne pričakuje, da boš že danes postala Greta. Lahko pa začneš pri preprostih odločitvah:
- HRANA: izbiraj lokalno, sezonsko in eko hrano
- MODA: odloči se za manj novih nakupov in dvakrat premisli, ali je nakup sploh nujen.
- Poskrbi za stvari, ki jih imaš; kar je možno, popravi, reuporabi ali si izposodi
- Nežno rabljeno je zakon!
- bolj premišljeno rabo energije
- ODPADKI: niso konec nekega izdelka, ampak začetek novega. Z odpadki ravnaj odgovorno, izbiraj manj embalaže, pravilno ločuj, recikliraj
- več zavedanja o vplivu vsakodnevnih navad
Lahko se vključiš tudi v skupnosti in dogodke, ki spodbujajo lokalno, skupno dobro in okolju prijazne prakse. Dan lahko obeležiš tudi tako, da podpreš organizacije, ki delujejo na področju varovanja planeta, ali širiš ozaveščenost na družbenih omrežjih z uporabo ključnikov #EarthDay in #danZemlje
Več navdiha najdeš tudi na blogu:
Zaključek
Dan Zemlje ni le datum na koledarju. Je priložnost, da se ponovno povežeš z okoljem, ki te obdaja. Ne spodbujam te k popolnosti, ampak k prvemu koraku in nadaljevanju poti. Majhne spremembe imajo dolgoročen učinek, če postanejo navada.
FAQ
V: Kaj je Dan Zemlje?
O: Dan Zemlje je globalni dogodek, namenjen ozaveščanju o varovanju okolja in spodbujanju trajnostnega načina življenja. V spletu boš našla več navdiha pod #EartDay.
V: Zakaj je Dan Zemlje pomemben?
O: Ker povezuje ljudi po svetu in spodbuja konkretne spremembe v odnosu do okolja. Osvetljuje dejstva, pa tudi navdihujoče zgodbe.
V: Ali lahko posameznik res vpliva?
O: Lahko, saj se velike spremembe začnejo z vsakodnevnimi navadami posameznikov. Za več nasvetov mi sledi na Instagramu, kjer boš tudi v stiku z zeleno skupnostjo.
Maham,
Nika
Fotografije: Pia Hočevar Mučič, Vstanem
trajnostni nasvetitrajnostno
