Globokomorsko rudarjenje: zakaj je nevarno in zakaj bi te moralo skrbeti
Si vedela, da več kot 90 % življenjskega prostora na našem planetu leži globoko pod morsko gladino? Tam, v temi in tišini, koder človek še ni stopal, domujejo najbolj nenavadna in edinstvena bitja našega sveta. In prav tem globinam zdaj grozi ena največjih okoljskih groženj današnjega časa – globokomorsko rudarjenje.
Zveni kot znanstvena fantastika, a gre za zelo resne načrte – tudi v Evropi. Zakaj bi nas moralo skrbeti in zakaj bi morali reči odločen ne tej industriji?
💚🙋♀️👉 PREBERI TUDI: Osebna izpoved: Zakaj sem podpisala peticijo proti globokomorskemu rudarjenju
Kaj sploh je globokomorsko rudarjenje?
Gre za industrijo, ki želi iz morskega dna pridobivati kovine in druge dragocene minerale, kot so nikelj, kobalt, baker … Te so več tisoč metrov globoko – v območjih, ki so doslej veljala za zadnje nedotaknjene kotičke našega planeta.
Rudarjenje poteka z ogromnimi napravami, ki s površine segajo vse do morskega dna, kjer kopljejo, sesajo, drobijo in pošiljajo material nazaj na ladje.
Kdo in zakaj želi rudariti v morju?
Pravijo, da te kovine potrebujemo za zeleni prehod, za električna vozila in obnovljive vire – ker jih uporabljamo v baterijah, solarnih panelih in elektroniki. Drži, a kovine za zeleni prehod bi lahko dobili tudi drugače, npr. z recikliranjem. Te kovine se uporabljajo tudi ali celo predvsem za vojaško opremo in visokotehnološke izdelke – nikakor ne zgolj za sončne celice ali električne avtomobile.
Zato industrija hrepeni po oceanu kot novi “obljubljeni deželi” kovin. A pri tem zanemarja vprašanje o ceni teh virov za naravo!
Zagovorniki globokomorskega rudarjenja trdijo, da gre za “manjše zlo”, kot je kopensko rudarjenje. Pa moramo res izbirati med dvema škodljivima procesoma uničevanja narave? Zakaj ne bi preprosto izbrali poti, kjer se ne uničuje? Kjer se spoštuje naravo in išče rešitve, ki niso zasnovane na pohlepu in izčrpavanju planeta?
Zakaj je globokomorsko rudarjenje problematično?
Morsko dno je izjemno ranljiv ekosistem, kjer življenje poteka počasneje in kjer se poškodbe regenerirajo desetletja – če sploh. Z rudarjenjem lahko:
- uničimo habitat redkih in še neodkritih vrst,
- sprožimo prašne oblake, ki se razširjajo po vodi in zadušijo življenje,
- sprostimo strupene snovi, ki jih nihče ne zna zares zajeziti.
Kot da to ni dovolj, pa obstaja še en razlog, zakaj te mora globokomorsko rudarjenje skrbeti. Globoki oceani delujejo kot ogromni ponori ogljika – naš planet pomagajo uravnavati in blažijo podnebne spremembe. Z vsakim posegom v te globine ogrožamo ravnotežje, ki nas vse drži pri življenju.
💡 Ali veš?
Globokomorski ekosistemi so tako neraziskani in neznani, da mnogih vrst še nismo niti poimenovali – z izkoriščanjem pa bi jih morda že čez desetletje izbrisali. Poglej si čudovit BBC-jev dokumentarec z Davidom Attenborughom o morskih globinah in življenju v njih: Discovering the Strange and Unusual Creatures of the Deep Ocean | BBC Earth
Kaj pravijo znanstveniki?
Večina morskih biologov opozarja, da ocean preprosto ni pripravljen na tak poseg. Po poročilu Mednarodne zveze za ohranjanje narave (IUCN) bi rudarjenje ogrozilo biotsko raznovrstnost in lahko povzroči nepopravljive posledice za vse oceanske ekosisteme, ne le globokomorskega. Opozarjajo tudi, da so pravzaprav raziskali zelo majhen odstotek morskega dna, zato bi imelo njegovo izkoriščanje lahko katastrofalne posledice.
Najbolj zastrašujoče pa je, da se je morsko dno, kjer so te kovine, oblikovalo milijone let. Življenjski prostor, ki ga bodo korporacije z rudarjenjem uničile, se ne bo nikoli obnovil.
Tudi Slovenija ima vlogo pri zaščiti oceanov
Slovenija nima oceana, ima pa glas.
Leta 2023 smo ratificirali globalni dogovor o zaščiti oceanov. Zdaj moramo to zavezo uresničiti v praksi. Junija se bodo svetovni voditelji zbrali na OZN konferenci o oceanih v Nici – to je ključni trenutek, da Slovenija stopi ob bok 32 državam, ki že podpirajo moratorij na globokomorsko rudarjenje – začasno prepoved, dokler ne bomo imeli dovolj dokazov, da je to početje varno.
Zato te prosim – dvigni glas. Pridruži se pozivu Greenpeace Slovenija in podpiši peticijo za moratorij na globokomorsko rudarjenje. Spodbudi tudi ministrico za zunanje zadeve, Tanjo Fajon, naj jasno in javno podpre zaščito oceanov.
🙋♀️👉📢 PODPIŠI PETICIJO TUKAJ:
https://act.gp/zascitimo-oceane-nika
Hvala!
In kaj pravi civilna družba?
- Špela Bandelj Ruiz iz Greenpeace Slovenija opozarja:
“Globokomorsko rudarjenje ni rešitev za energetski prehod – je le še ena industrija, ki državam omogoča plenjenje naravnih virov in za seboj pušča opustošenje. Potrebujemo politični pogum in jasno zavrnitev teh nevarnih načrtov.”
- Naravovarstvenik Sir David Attenborough:
“Pohlepno hitenje k izkoriščanju tega neokrnjenega in neraziskanega okolja prinaša tveganje za grozljive posledice, ki jih ne bo mogoče popraviti. Pri odločitvah s tako velikim vplivom na okolje nas mora voditi znanost.”
- Znanstveni svetovalni svet evropskih akademij (EASAC)
Svetovalni organ evropskih akademij znanosti opozarja, da globokomorsko rudarjenje ni nujno za prehod na zelene tehnologije in da bi lahko povzročilo nepopravljivo škodo na milijonih kvadratnih kilometrov morskega dna.
Kaj lahko narediš ti?
Tudi ti lahko sodeluješ pri tem, da ocean ne postane naslednja žrtev pohlepa:
- Informiraj se – beri o vplivih globokomorskega rudarjenja.
- PODPIŠI PETICIJO: https://act.gp/zascitimo-oceane-nika
- Deli znanje naprej – opozori prijatelje, sledilce, sodelavce.
- Podpri organizacije, ki si prizadevajo za zaščito oceanov (Greenpeace Slovenija, Seas at Risk, The Ocean Conservancy, The Deep Sea Conservation Coalition (DSCC …).
- Pozovi politiko, naj Slovenija podpre moratorij.
Za konec v razmislek …
Energetski prehod ni izgovor za uničenje novega naravnega sistema. Če želimo trajnostno prihodnost, ne moremo reševati ene krize s povzročanjem druge.
💚🙋♀️👉 MORDA BI TE ZANIMALO:
Ocean nam daje življenje – ne dovolimo, da ga korporacije spremenijo v opustošenje.
Maham,
Nika,
