Dan čebel: rešujemo samo medonosne čebele ali celoten ekosistem?
Dan čebel je, odkar imam Belo, navdušenko nad čebelami, tudi malo naš družinski praznik. Zato vsako leto temu posvetim neko aktivnost in vsebino na blogu. Letos sem po naključju prisostvovala reševanju roja čebel, ki je zapustil panj z novo matico. Priznam, ob vseh novih spoznanjih o čebelah, ki mi jih je iskrivo pripovedoval srčen čebelar, sem bila kar ganjena. Bila je res krasna izkušnja.
Slovenija je, vsaj po tem, koliko panjev, čebel in srčnih čebelarjev imamo, dežela, kjer se cedi med (in mleko) skoraj dobesedno.
Smo ena redkih držav, kjer je čebelarstvo del identitete, tradicije in nacionalnega ponosa. Imamo avtohtono kranjsko sivko, zaščiteno pasmo čebele, več kot 11.000 čebelarjev in okoli 200.000 čebeljih družin.* Po številu čebelarjev na prebivalca smo v evropskem vrhu.
A ob vsem navdušenju nad čebelarstvom se vedno pogosteje odpira vprašanje: ali pri zaščiti narave preveč razmišljamo samo o medonosni čebeli?
Kranjska sivka in slovenska čebelarska tradicija
Slovenija je ena redkih držav, ki je svojo avtohtono čebelo tudi zakonsko zaščitila. Kranjska sivka oziroma Apis mellifera carnica velja za mirno, prilagodljivo in učinkovito vrsto, ki je dobro prilagojena našemu okolju. Čebelarjenje z drugimi pasmami čebel v Sloveniji ni dovoljeno.*
Čebelarstvo ima pri nas močno kulturno, gospodarsko in simbolno vrednost. UNESCO je slovensko čebelarstvo leta 2022 uvrstil tudi na seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.*
Kaj pomeni ekološko čebelarjenje?
Čebelarstvo v Sloveniji je lahko zelo različno, od majhnih ljubiteljskih čebelnjakov do precej intenzivne pridelave medu. Presenetljivo majhen je ob tem delež ekoloških čebelarjev, čeprav ima Slovenija močno čebelarsko tradicijo. Po nekaterih podatkih ima ekološki certifikat približno 1 % slovenskih čebelarjev.*
Ekološko čebelarjenje ima precej strožja pravila kot klasično čebelarstvo. Panji morajo stati v bolj naravnem in manj obremenjenem okolju, uporaba sintetičnih sredstev je močno omejena, večji poudarek pa je na naravnih ciklih in dobrobiti čebel. Pomembna ni samo količina medu, ampak tudi kakovost okolja, v katerem čebele živijo.
Klasični čebelarji mi večkrat rečejo, da ekološki med in čebelarjenje nista tako drugačna. Pravijo, da čebele prav tako hranijo, le da z drugačnimi sladkornimi mešanicami, in da so panji ekoloških ter klasičnih čebelarjev pogosto tako blizu, da se čebele pasejo na istih rastlinah.
Ekološki čebelarji na to odgovarjajo, da je bistvo ekološkega čebelarjenja predvsem v celostnem pristopu. Pomembni so lokacija panjev, omejevanje sintetičnih sredstev, kakovost okolja in spoštovanje naravnih ciklov čebel. Ekološko čebelarjenje naj bi zato predstavljalo bolj trajnosten odnos do čebel in prostora.*
Medonosna čebela je postala simbol naravovarstva. A narava je vedno bolj kompleksna od simbolov.
Je čebelarstvo postalo tudi industrija?
Ob tem je zaznati tudi, da je pridobivanje medenih izdelkov v Sloveniji vendarle postalo del industrije. In včasih se vprašam, ali gre res predvsem za ljubezen do čebel in narave.
Čebelarstvo danes ni več samo podoba idiličnega lesenega čebelnjaka nekje ob travniku. Del sistema so postali tudi večji donosi, produktivnost čebeljih družin, selitve panjev in vedno večje povpraševanje po medu ter drugih čebeljih izdelkih.
Slovenija sicer letno pridela od nekaj sto do več kot dva tisoč ton medu, odvisno od vremenskih razmer in paše. Leta 2023 je bila zaradi slabih vremenskih razmer proizvodnja medu izjemno nizka, le okoli 285 ton.* Ker domača proizvodnja pogosto ne zadostuje porabi, Slovenija med tudi uvaža.
Tudi zato postaja vedno pomembnejše vprašanje transparentnosti in izvora medu. Od junija 2026 bo v EU obvezno precej bolj natančno označevanje porekla medu. Na kozarcih ne bo več dovolj splošna oznaka »mešanica medu iz EU in izven EU«, ampak bodo morale biti navedene konkretne države izvora in deleži medu iz posamezne države. To je pomemben korak k večji transparentnosti in lažji izbiri kakovostnega medu.*
Je čebelarstvo kot tako res rešitev, ključ do opraševanja in biodiverzitete? To vprašanje postaja vedno bolj aktualno tudi med strokovnjaki za biodiverziteto in varstvo narave.
Lahko preveč panjev škoduje biodiverziteti?
Vedno več biologov in strokovnjakov za biodiverziteto opozarja, da lahko previsoka koncentracija medonosnih čebel na določenih območjih pomeni pritisk za divje opraševalce.*
Medonosne čebele so izjemno učinkovite nabiralke hrane. Če jih je na nekem območju zelo veliko, lahko divjim čebelam, čmrljem in drugim opraševalcem zmanjka cvetnega prahu in nektarja. Nekatere raziskave kažejo, da lahko intenzivno čebelarstvo na občutljivih območjih vpliva na populacije divjih opraševalcev.*
Zato naj razmislek ob letošnjem dnevu čebel ne bo predvsem vprašanje, koliko panjev imamo, ampak kako zdrav in raznolik ekosistem ustvarjamo za vse vrste.
Ker prihodnost opraševalcev verjetno ni v tem, da zaščitimo samo eno vrsto čebele, ampak v tem, da ohranimo ravnotežje celotnega ekosistema.
Divje čebele so pogosto spregledane
Ko govorimo o opraševalcih, skoraj vedno govorimo o medonosni čebeli. O panjih, medu, čebelarjih in kranjski sivki. A pomemben del opraševanja opravijo tudi divje čebele, čmrlji, metulji, trepetavke, ose, hrošči in številne druge žuželke, pa tudi ptice in netopirji.
V Sloveniji živi več kot 570 vrst divjih čebel, med njimi tudi 35 vrst čmrljev.* Prav te divje vrste so pogosto izjemno učinkoviti opraševalci.
Nekatere rastline oprašujejo bolje kot medonosne čebele, druge delujejo pri nižjih temperaturah ali vetru, tretje pa so ključne za ohranjanje lokalnih ekosistemov in biotske raznovrstnosti. Nacionalni inštitut za biologijo opozarja, da so divji opraševalci pogosto celo učinkovitejši od medonosnih čebel.*
Zato naš izziv ni samo »reševanje čebel«, ampak ohranjanje ravnotežja celotnega sistema opraševalcev.
Kaj lahko vsak posameznik naredi za opraševalce?
Urejeni vrtovi in mestni parki, angleške trate, pretirana košnja in okrasne rastline brez cvetnega prahu … morda je vse to videti lepo in urejeno, a je skupaj z uporabo pesticidov in podnebnimi spremembami del problema.
Mnogi moderni vrtovi so za opraševalce praktično zelene puščave. Za biodiverziteto pa so pogosto najbolj dragoceni prav cvetoč regrat, nepokošen kotiček trate, travniške rože, mejice, voda, stara drevesa in avtohtone rastline.
Tudi majhen balkon ali vrt lahko postane pomembna točka za biodiverziteto. Veliko naredimo že, če sadimo avtohtone medovite rastline, zmanjšamo uporabo pesticidov, kosimo manj pogosto in pustimo naravi malo več prostora. Pomembni so tudi voda za žuželke, cvetoči kotički in manj obsesije s popolno urejenostjo vrtov.
V Sloveniji so za opraševalce posebej pomembne rastline, kot so lipa, vrba, detelja, materina dušica, kadulja in dobra misel.
Zaključek: narava ne potrebuje popolnosti
Pogosto slišimo, da brez čebel ni človeka. In ko govorimo dnevu čebel, skoraj vedno govorimo o medonosni čebeli. O panjih, medu, čebelarjih in kranjski sivki. Prav pa je, da se zavemo, da narave ni mogoče zaščititi, če se osredotočamo samo na eno vrsto čebele.
Pomemben del opraševanja opravljajo tudi divje čebele, čmrlji, metulji, trepetavke, ose, hrošči in številne druge žuželke, pa tudi ptice in netopirji.
Narava ne potrebuje popolnosti. Potrebuje raznolikost.
MORDA BI TE ZANIMALO:
Kaj pa ti misliš, se pri zaščiti narave preveč osredotočamo samo na medonosne čebele? Vesela bom tvojega razmišljanja v komentarju, članek pa lahko deliš naprej tudi med druge ljubiteljice narave in čebel.
Maham
Nika
Fotografije: Vstanem d.o.o. (tudi Canva pro)
Viri:
* Government Communication Office of Slovenia. Slovenia, a Beekeeping Superpower. Dostopno na: https://slovenia.si/this-is-slovenia/slovenia-a-beekeeping-superpower/
* Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS. Ekološko čebelarstvo. Dostopno na: https://www.gov.si/teme/ekolosko-cebelarstvo/
* Nacionalni inštitut za biologijo. Monitoring divjih čebel v Sloveniji. Dostopno na: https://www.nib.si
* Government of the Republic of Slovenia. Results of the monitoring of wild bees in Slovenia. Dostopno na: https://www.gov.si/en/news/2023-05-16-results-of-the-monitoring-of-wild-bees-in-slovenia/
*Government Communication Office of Slovenia. Slovenia, a Beekeeping Superpower. Dostopno na: https://slovenia.si/this-is-slovenia/slovenia-a-beekeeping-superpower/
* UNESCO. Beekeeping in Slovenia. Dostopno na: https://www.unesco.org
*Vlada RS. Na pobudo Slovenije sprejeta nova pravila glede označevanja porekla mešanic medu. Dostopno na: https://www.gov.si/novice/2024-01-31-na-pobudo-slovenije-sprejeta-nova-pravila-glede-oznacevanja-porekla-mesanic-medu/
* Mallinger, R. E., et al. 2017. Do managed bees have negative effects on wild bees? A systematic review of the literature.PLOS ONE. https://journals.plos.org/plosone/article?id=10.1371/journal.pone.0189268
ekologijatrajnostni nasvetitrajnostno
