EKO certifikat za kmeta: koliko stane in zakaj je pomemben?

To je razlaga, ki jo ob nakupu hrane pogosto slišim. Na konvencionalni tržnici, pri dostavljalcih hrane ali na kmetijah ob vprašanju ali je določeno živilo eko pogosto ob zamahu z roko dobim razlago, da hrano pridelujejo povsem naravno in brez škropiv, certifikata pa nimajo, ker naj bi bil predrag.

Verjamem, da obstajajo vrtičkarji in kmetje, ki brez certifikata pridelujejo kakovostno hrano. Da pri kmetovanju uporabljajo številne dobre prakse in ne uporabljajo sintetičnih pesticidov. Toda pridelava »brez škropiv« še ni enaka certificirani ekološki pridelavi. Ta ima širša pravila, od ravnanja z vodo, tlemi, dovoljenimi sredstvi za varstvo rastlin do evidenc, sledljivosti in nadzora.

Lahko takim trditvam zaupamo in živila smatramo za ekološka?

Zato sem preverila, če je eko certificiranje res drago in koliko stane.

Koliko stane EKO certifikat za kmeta?

Da tarifa ni enotna za vse kmetije, ampak je odvisna od površin, dejavnosti, kombiniranja ekološke in neekološke pridelave ter morebitne predelave, so mi razkožili pri IKC, Inštitutu za kontrolo in certifikacijo Univerze v Mariboru.

”Pri našem certifikacijskem organu je letni strošek certificiranja ekološke kmetije odvisen od velikosti kmetijskih površin in vrste dejavnosti. Letni strošek je razdeljen na plačilo v dveh delih. Prvi del obsega osnovno letno plačilo, ki je za vse kmetije enako, 102 EUR, ter drugi del plačila, ki je odvisen od velikosti kmetije.

Letni stroški certificiranja glede na velikost kmetije npr. znašajo:

do 3 ha: 102 EUR + 55 EUR = 157 EUR + DDV,
od 3 do 5 ha: 102 EUR + 75EUR = 177 EUR + DDV,
od 5 do 9 ha: 102 EUR + 90 EUR = 192 EUR + DDV,
nad 9 ha: 102 EUR + dodatek za vsak hektar, in sicer: 8 EUR za hektar travinja, 10 EUR za hektar njiv, 14 EUR za hektar trajnih nasadov (sadovnjaki, vinogradi ipd.).

Kmetija, ki prideluje npr. zelenjavo na 3 hektarjih bi imela letni strošek 157 EUR + DDV.

Kmetija z npr. 13 ha sadovnjakov bi tako za letno certificiranje plačala 102 EUR + 182 EUR, skupaj 284 EUR + DDV.”

Koliko stane EKO certifikat za kmeta?

Na kratko: Po podatkih, ki sem jih pridobila pri Inštitutu za kontrolo in certifikacijo Univerze v Mariboru (IKC), znaša letni strošek certificiranja ekološke kmetije s 3 hektari zelenjadnic 157 € + DDV, za kmetijo s 13 hektari sadovnjakov pa 284 € + DDV.

Toda cena certifikacije ni enaka celotnemu strošku ekološkega kmetovanja. Kmetija mora izpolnjevati tudi predpisane pogoje pridelave, predelave in nadzora, kar lahko pomeni dodatne stroške.

Kateri dodatni stroški spremljajo certificiranje?

Strošek certificiranja se poveča, če kmetija del pridelave izvaja na neekološki način. V tem primeru se letni strošek poveča za 30 EUR ali 88 EUR, odvisno od obsega in vrste neekološke dejavnosti ter z njo povezanega tveganja. Pri večini kmetij, ki se ukvarjajo z delno ekološko pridelavo, znaša ta dodatni strošek 30 EUR. Višji dodatek, v višini 88 EUR, velja v primeru, ko kmetija isto kulturo, vendar različne sorte, prideluje tako na ekološki kot tudi na neekološki način.

Dodaten strošek predstavlja tudi predelava kmetijskih pridelkov. Letni strošek certificiranja predelanih proizvodov znaša:

do 5 proizvodov: 20 EUR + DDV,
od 5 do 10 proizvodov: 40 EUR + DDV,
11 ali več proizvodov: 60 EUR + DDV.

Navedeni zneski so dodatki k osnovnemu strošku certificiranja.

Za npr. delno ekološko kmetijo z 9 ha površin, ki ima tudi od 5 do 10 predelanih proizvodov, bi tako skupni letni strošek certificiranja znašal 262 EUR razdeljen na dva dela plačila

Iz teh cen je razvidno, da samo certificiranje ni drago, zakaj se torej kmetje zanj ne odločijo?

Zgoraj navedene cene ne pomenijo celotnega stroška prehoda na ekološko kmetovanje. Kmet mora izpolnjevati predpisane zahteve, kar lahko pomeni spremembo dela, dodatne evidence, drugačno organizacijo pridelave ali stroške, povezane s predelavo in registracijo dejavnosti. Prav slednje je lahko večja postavka:

Skupni mesečni strošek za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji namreč znaša po preveritvi na spletu 113,01 EUR (pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje in strošek za dolgotrajno oskrbo), poleg tega pa mora kmetija zagotoviti tudi računovodske storitve.

Prav zaradi teh dodatnih stroškov se številne kmetije, ki bi želele predelovati le manjše količine lastnih pridelkov, za registracijo dejavnosti pogosto ne odločijo. To velja na primer za kmetije, ki bi želele letno predelati le kakšne manjše količine kisa, soka, moke in drugih proizvodov iz lastnih surovin. Stroški registracije in vodenja dejavnosti so namreč v takšnem primeru nesorazmerno visoki glede na dobiček od prodaje. Iz navedene obveznosti registracije pa so izvzeti proizvajalci vina, oljčnega olja in medu. Iz registracije so izvzeti tudi vsi pridelovalci nepredelanih kmetijskih pridelkov (zelenjava, sadje,…).

Kaj pravzaprav potrjuje EKO certifikat?

Certifikat ni le nalepka, ki jo nekdo kupi. Kmetija se vključi v sistem kontrole, vodi zahtevane evidence in omogoča preverjanje izpolnjevanja pravil. Kontrolna organizacija preverja, ali je način pridelave skladen s pravili za ekološko kmetijstvo.

To je bistvena razlika med osebno obljubo prodajalca in certificiranim ekološkim živilom. Prvemu lahko zaupaš na besedo, pri drugem pa obstaja tudi neodvisno preverjanje.

Ali je hrana brez EKO certifikata lahko kakovostna?

Seveda. Odsotnost certifikata ne pomeni, da je živilo slabo ali da pridelovalec ravna neodgovorno. Pomeni pa, da kot kupec nimam neodvisnega potrdila, da so izpolnjena vsa pravila ekološke pridelave.

Zato se mi zdi pomembno, da izraza »domače« in »naravno« ne zamenjujemo z oznako EKO. Domače govori o bližini pridelave, ekološko pa o predpisanem in nadzorovanem načinu pridelave.

Kako prepoznati certificirano ekološko živilo?

Pri predpakiranih ekoloških živilih v EU poišči evropski ekološki logotip, Zeleni list. Ob njem sta praviloma navedeni tudi koda kontrolne organizacije in informacija o poreklu kmetijskih surovin.

Pri nepakiranih živilih lahko prodajalca vprašaš za dokazilo o ekološki certifikaciji.

Zakaj oznaki EKO zaupam bolj kot obljubi prodajalca

Ko mi nekdo reče, da je njegova hrana »čisto enaka kot EKO«, samo certifikat je predrag, ga ne želim vnaprej obsojati. Vendar tudi ne želim enačiti obljube z dokazilom. Certificiranje ima svojo ceno, a prav nadzor daje oznaki EKO pomen. In kot kupka želim vedeti, kaj plačujem.

Pogosta vprašanja o EKO certificiranju

Koliko stane EKO certifikat za kmeta v Sloveniji?

Cena je odvisna od velikosti kmetije in vrste dejavnosti. Po pridobljenih podatkih IKC znaša letni strošek certificiranja kmetije s 3 hektari zelenjadnic 157 € + DDV, za kmetijo s 13 hektari sadovnjakov pa 284 € + DDV. Dodatni stroški lahko nastanejo pri predelavi ali kombiniranju ekološke in neekološke pridelave.

Ali je EKO certifikat za kmeta obvezen?

Če želi kmet svoje pridelke prodajati kot ekološke, mora izpolnjevati pravila ekološke pridelave in biti vključen v ustrezen sistem nadzora. Za določene oblike prodaje nepakiranih ekoloških živil obstajajo zakonsko določene izjeme.

Ali je hrana brez certifikata lahko ekološko pridelana?

Pridelovalec lahko uporablja podobne metode kot ekološki kmet, vendar brez ustreznega preverjanja kupec nima neodvisnega dokazila, da pridelava izpolnjuje vsa pravila ekološkega kmetijstva.

Ali EKO certifikat zagotavlja, da hrana ni bila škropljena?

Ne. Tudi ekološki kmetje lahko pod predpisanimi pogoji uporabljajo določena sredstva za varstvo rastlin. Kaj to pomeni in kako se razlikuje od konvencionalne pridelave, sem podrobneje raziskala v članku Pesticidi v ekološki hrani: je res tudi EKO »špricano«?

*Za pomoč pri pripravi zapisa se zahvaljujem IKC – Inštitut za kontrolo in certifikacijo UM, ga Andreji Kolar, inž.kmet.in kraj., vodji certifikacijske enote ekološkega kmetijstva-pridelava in koordinatorki ZKPŽ.

**Fotografije: Vstanem